Lanika007
|
Pozdravljena! Ljudje smo si med seboj zelo različni. Če primerjaš smo si že na videz zelo "nepodobni", zato so tudi naša telesa in organi različni. Kot si že sama ugotovila, imajo nekateri velike težave pri zanositvi ali donositvi, porodu, itd., nekaterim pa uspe v prvo in brez težav. Mislim, da dokler tvoj gin pravi, da je vse ok, si lahko mirna. Najbrž ni čisto nič narobe s tabo, le neučakana si - smo bili vsi! Lahko ti pa opišem svojo izkušnjo, a naj te ne prestraši! Moja prva nosečnost: Manjše jutranje slabosti, čisto nič posebnega. Če mi ne bi bilo slabo še vedela ne bi, da sem noseča, zato sem posumila in naredila test. Test pozitiven. Sledil je pregled pri gin - vse ok. Na nasl. pregled sem morala kaj hitro, ker sem dobila rjavkast izcedek, sledil je šok - ni več srčnega utripa. Tako je sledila abrazija (čiščenje maternice) v bolnišnici. Po 3 dneh so me odpustili. Vrnila sem se naslednji dan z napihnjenim trebuhom, vročino 40°C in bolečinami, da je groza. Po UZ me gin spet napoti na čiščenje z razlago "Gospa, imate dvorogo maternico in vas niso dobro očistili, sedaj pa se je vse vnelo". JA, HVALA LEPA! Tako so me še 1x poslali na abrazijo in sem v bolnišnici ostala še cel teden, saj so mi dajali antibiotike. Potem je bilo vse ok in življenje je pač šlo dalje. Izgubo sem prebolevala 1 leto. Druga nosečnost: Grozne slabosti, bruhala sem dobesedno ves čas, nič nisem mogla pojesti, zvijala sem se od bolečin v trebuhu in preležala skoraj ves dan v temi in tišini zaprta v sobo. Edino tako je bilo znosno. Po prvem pregledu vse ok, nato spet dobim rjavi izcedek in krči. Ponoči odideva v bolnico, na UZ se ne vidi utripa, zadržijo me za 3 dni. Vsak dan ponovijo UZ, da bi našli utrip, a ga ni. Zadnji dan je celo gest.vrečka propadala, tako da je kazalo, da tudi tokrat ne bo nič. Vsa iz sebe sem odhitela v sobo in prav na glas jokala od vseh bolečin (psih+fiz), ki sem jih imela. Nisem mogla dojet, da spet doživljam isto nočno moro. Gin mi je razložil, da sem dejansko 5 dni imela popadke. Po tem je sledil splav s tabletko, kar je neznosno bolelo in ne bi ponovila NIKOLI več v žviljenju. Ko je vsega konec, končno v solzah zaspim. Drugo jutro me obišče PRIMARIJ in mi razloži, da je pogledal moje izvide ter da niti operacija ne pride v poštev. Šokirala sem ga vpr kaj torej to pomeni? Pa mi odgovori "Gospa, žal vam ne moremo pomagat...očitno donositev za vas ne bo mogoča"....Jaz pa spet v jok. HALOOO??? Ženski (punci) stari 25 let rečeš, da ne bo nikoli mogla imeti otrok????? Tako sem se odločila, da grem drugam. Šla sem na samoplačniški pregled k znanemu gin v Postojno. Ta me je pomiril in se nasmehnil, češ, saj obstaja rešitev za vse. Po dogovarjanju in razlaganju je predlagal operacijo, seveda sem pristala, saj je bila še edina rešitev. Razližil mi je tudi, da v kolikor 6 mesecev po operaciji ne bom zanosila, bomo ukrepali dalje. No, 4 mesece po operaciji sem spet zanosila Kljub temu, da je moja nosečnost rizična, da moram ves čas počivati in veliko stvari ne smem početi, sem trenutno v 15. tednu (4. mesecu) in zaenkrat kaže vse SUPER! Moj gin je izredno zadovoljen s trenutno situacijo,pa tudi sama se počutim v redu. Razen tegob, ki jih pač nosečnost prinese s seboj, sem super srečna in močno držimo pesti, da bomo tokrat dobili dojenčka...ampak zares! Tako, da moj nasvet je: NE OBUPAJ NIKOLI! Mene so že odpisali in sem že sama dvignila roke, ko se je pokazal človek z rešitvijo oz. mi dal vsaj upanje na rešitev. Ta najlepše se pa itak zgodi, ko najmanj pričakuješ. Želim vama vse lepo in da čim prej zagledata
|