Amour
|
N23OK, pri nama je bilo ravno kontra. En kup mojih prijateljic je zanosilo z IVF, ene prvič, ene šele v 5. ali kasnejšem postopku, nekatere celo v tujini. Ker nisva več rosno mlada (37), naju je malce postalo strah, kako in kaj. Pa sva se lotila. Najprej sva pošlihtala moje težavice, ki so bile res minimalne (sem že pisala o izcedkih ipd)., mi pa je dala G vedeti, da nisva več najmlajša, vendar je bila zelo vzpodbudna (sicer tudi strokovnjakinja za neplodnost, zato najbrž tudi ni odlašala, ko sem se oglasila lani konec maja prvič pri njej zaradi mojih mini težavic). Pri nama je bil minus tudi to, da je on res veliko odsoten in da je bilo ujeti O pravi čudež ... na koncu nama je ratalo v 5. rundi. Je komentirala ena od prijateljic, ki se je prvič res matrala in matrala, da zanosi (in ji zdaj v drugo še ne uspe), da je to skoraj tako, kot če bi nala ob normalnem življenju uspelo zanositi v prvo 
Hočem reči, da so vsaj mene (za moške itak vemo, da se ne sekirajo, dokler se nekaj slabega ne zgodi njim) te težave prijateljic toliko napsihirale, da sem rabila kar nekaj časa, da sem sama pri sebi sklenila nek notranji dogovor, kaj je OK in kaj ni. Sem si postavila okvir: grem h G, rešiva moje težave, si vzameva čas do konca 2016, da zanosim, če do takrat ne - PANIKA. In ker sem se ravnala po tem okviru, me tudi M ni potrla v tistih neuspelih 4 rundah. Ok, valda, bila sem razočarana, a sem si rekla, glej, toliko in toliko si stara, vidita se malo, veš, kje je še konec 2016 in koliko časa še imaš ... Mogoče ti bo lažje, če si postaviš točke, po katerih se boš ravnala: pregled pri G, koliko časa si vzameta, kako boš ravnala, če takrat in takrat ne bo nič, kdaj boš začela razmišljati o dodatnih vitaminih, ...
(moram pa reči, da je bila G manj "potrpežljiva"  , ko sem bila v začetku oktobra pri njej na neke vrste kontroli in dobila naprej dabroston, mi je rekla, da se moram januarja 2016 oglasiti pri njej in da bodo oba poslali na nadaljnje preiskave, če do takrat ne zanosim)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), moj pa je totalen matematik. Tako kot si rekla, 25% možnosti je, da uspe, zato ni za zganjat paniko. Tako da me, hvala bogu, on drži malce nazaj. Je bil pa tudi on prepričan, da je on neverjeten in lahko ustvari življenje iz niča ter da zanj ni ovir. Tako da je tudi njegov moški ego malček prizemljilo
ni in ni, je bilo za njega tako hudo, da sploh ni prišel na obisk, ko sem rodila hčerko (celo leto). 
in vse...čist ga je potegnlo notr. 
super le izkoristita upam da bo vsaj pri tebi plusek :))
aprila sem naročena na pregled pri gin, vendar do takrat je še daleč, tedni in meseci pa tečejo mimo. No, malo sem vam mogla pojamrat, ker se nima dosti komu izpovedat. Moj dela po cele dneve in je šele ob 8h zvečer doma, tako da se skoraj ne vidimo med tednom. No ja, saj to je tudi eden od problemov, da nama ne rata verjetno, ker sva premalo pridna. Moj poje, se stušira, malo na kavč z malim in ponavadi pade v posteljo še preden ta mali zaspi. Tako da nama ostanejo samo vikendi. No vseeno še nisem obupala in močno upam, da se tudi nama nasmehne sreča. Bi bil že čas. 
bom navijala z vami 
