|
Anonimen -> RE: Pretirana spolna sla? (19.2.2016 22:43:30)
|
Saj verjetno avtor tega ne bere več, je pa ta težava pogosta, zato dodajam svojih 5 centov. Nekaj reči sem natuhtala, kar nekaj pa je še odprtih front:
Zavedati se morava, da je ženska narejena drugače kot moški (in obratno).
Naš način porabe energije je drugačen. Ženske lahko primerjamo z maratonci (porabimo manj energije, vendar zdržimo napor dlje), moške pa s kratkoprogaši (naenkrat veliko energije, potem pa velika utrujenost in nujen počitek). Ženske zdržimo nek napor dalj časa, vendar pa zaradi tega nimamo energije za izvenserijske porabe energije (lahko leta vstajamo ponoči in skrbimo za otroke, ne zmoremo pa ostati budne na željo moža. Ker dolgo časa delujemo na low batery način in se nam ne zdi fer, da moški tega ne vidi in da od nas zahteva aktivnost v času, ko bi lahko počivale. Niti tega ne zmoremo, ker je naša količina energije za tisti dan že porabljena.).
Ženske smo zelo odvisne od hormonov, od cikla. Še posebej to velja za našo željo po spolnosti. In v napornih delih življenja enostavno nimamo pravega koktejla hormonov, ki ga za to potrebujemo. Najboljše razmerje je takrat, ko smo ženske v plodnem obdobju cikla. Takrat si bolj želimo sexa. Lahko pa se zgodi, da ženska po porodu kar dolgo časa sploh ni plodna (pri meni je to dokler dojim, torej kakšno leto in pol). In ves ta čas v nas ni naravne potrebe po spolnosti. Zato veliko parov v obdobju majhnih otrok naleti na problem, ko ženska ne da pobude oziroma celo zavrača pobude moškega.
Imamo drugačen kanal za prejemanje in razumevanje ljubezni, ljubljenosti. Večina moških ravno v spolnem odnosu dobi potrditev, da je ljubljen in sprejet. Večina žensk pa potrditev dobi drugače. Preko pogovora, skupnega preživljanja časa, nežnosti, pozornosti, pohval. Kar pa zahteva precej časa. In v obdobju majhnih otrok se hitro zgodi, da je ženski rezervoar ljubezni prazen. Brez občutka ljubljenosti pa se nočemo podajati v spolne odnose.
Kaj lahko naredom/va, da se stanje izboljša?
• Poskrbiva, da se lahko tu in tam spočijem čez dan (on za vsaj 3 ure odpelje otroke, jaz pa grem spat). Tako zvečer nisem tako zaspana in se mu lažje posvetim.
• Naredim vse, kar lahko, da so moji hormoni in elementi v mojem telesu v ravnovesju. Jaz moram biti pozorna na raven železa, zelo mi pomaga ravno tu tudi uživanje ribjega olja.
• Zavestno in načrtno si izkazujeva ljubezen tako, da jo drugi razume. Vem, da bo razumel in cenil, če bom kdaj ostala budna zanj, ga morda celo zbudila. In on ve, da meni veliko pomenijo večeri, ko je on zares z menoj. Ne samo s telesom, temveč tudi z duhom.
Zakaj nenehno drezanje in želje po spolnosti še bolj odbijejo?
• Ženske imamo svoje moške rade. Zelo hudo mi je, ko vidim moža žalostnega in prizadetega. Rada bi mu pokazala, da ga imam rada, pa ne zmorem. V meni se pojavi občutek, da mi je spodletelo. Sprašujem se, kaj je narobe z mano. Ob vsakem namigu na to, da se nočem ljubiti z njim, se pojavi pri meni slaba vest. In občutek nemoči. Ne morem prepričati svojega telesa.
• Ko mož vse to ve, pa še kar dreza in dreza, se pojavi občutek nerazumljenosti. V meni se pojavijo takšna vprašanja: Pa kaj res ne vidi, kako zelo sem utrujena? Pa kaj res ni slišal, ko sem mu povedala, da nisem prejšnjo noč nič spala? Kaj res ni dovolj samo božanje in nežno cartanje? Kaj res ne vidi vsega drugega, kar naredim zanj? Vsi drugi izrazi ljubezni? Zakaj ni mogoče, da bi me kakšen večer samo nežno cartal in me pusti, da se ob tem umirim, sprosti in zaspim? Zakaj vsako mojo nežnost razume kot željo po spolnosti? In zakaj ne razume mojega ne kot dokončnega? Zakaj še tudi potem dreza in poskuša in je čedalje bolj razgret in zaradi tega tudi čedalje huje ranjen, ko končno dojame, da ne bo nič? In kaj ne vidi, da sem zaradi vsega tega žalostna? Da me nenehna želja po spolnosti in namigi na to užalostijo, ker vem že vnaprej, da bo rezultat le še en večer, ko bova oba žalostna zaspala vsak na svoji strani postelje in ker vidim, da me spet ne razume, ne opazi moje utrujenosti, nemoči. Oziroma se odloči, da jo bo spregledal. Za lasten užitek. Ja, pasivna agresija, kot je napisal BalkanZar. Pa sebičnost.
Evo, tako je to pri naju, predvidevam, da nisva tako edinstvena in se podobne situacije dogajajo še drugje. Se učiva in verjamem, da bova tudi to znala spremeniti v učno uro o naju in bova lahko čez nekaj let rekla: Bilo je težko obdobje, ampak je za nama in zdaj se imava res lepo.
|
|
|
|