kamajuš
|
OJ! Smo kar malo zamrle... GH: našemu palčku se je vendarle malo odprlo, tako da uvajam 4. obrok. Ostali trije (dop. malica, kosilo, večerna kašica) so pa količinsko odvisni od dneva - kakšen dan potrebuje še dojenje po vsakem obroku, kakšen pa tudi ne. Tako da so moje mlekarne non stop v pripravljenosti . Kot 4. obrok (pop malica) sem pa začela kar z jogurtom, navadnim, seveda. Sadnih tudi starejši ne jedo prav pogosto. Tudi navadnega prav z veseljem poje (moram kar na silo ustavit, ker sva šele na začetku). Če bo treba, bom pa jogurt mešala s sadjem. Kasneje bom dala še skuto, navadno, to pa bom vsekakor mešala s sadjem ali zelenjavo. Dala sem mu tudi že meso, in sicer piščanca (samo domačega) in teletino. Se mi zdi, da mu okus zelo ustreza, saj kosilo z mesom zelo rad poje. Dam pa meska ene 2x na teden. Za pokušino sem mu dala tudi že malo kruha, tako kakšnih 10 mini drobtinic na dan , ima ful rad... Zaprtje: ja, prebava se mu je z GH precej poslabšala in ko ima težave, tudi veliko manj je. Danes sem ga konkretno "odprla" z namočeno suho slivo in njenim sokom (sem zmešala s sadjem in dodala malo kašice). Mi je pa žal, ker ima ful rad banano, pa mu jo ne upam dat. A je še kakšna hrana, ki bi pomagala pri uravnavi prebave? Tekoči trak : no, mi smo eni izmed štancarjev. Enostavno nisem nikoli razmišljala o veliki razliki, tako da sva po prvem zadevo prepustila naravi. Po drugem pa sva nekoliko počakala zaradi drugih stvari. (V bistvu je bil tale zadnji še najbolj podvržen razmišljanju da ali ne). Je bilo naporno, ampak mi ni žal. Ker so majhne razlike, je več skupnih interesov, sploh ta velika dva (17m razlike) sta kot dvojčka. Lupinica: še vedno v njej, še nekaj časa po moje bo. Med prazniki smo bili na potovanju (730km daleč) in je super prestal pot. Spanje čez dan: zadnje tedne ima neke prebliske in spi po 3 ure v kosu. Ampak samo, če sva doma, da je v svoji postelji. Zbuja se po novem ob 7ih in potem je ok 9.30 pripravljen za siesto . Spanje ponoči: se ne smem pritoževati, od kar je ozdravel, se zbudi enkrat za dojenje, potem pa spi do zjutraj. Ampak... nej traja . Prstek: sem že pisala, da ga je našel, kazalčka, namreč. No, prstek je zdaj postal njegova največja obsesija. Če mu ga skrijem (v predolg rokavček, npr), postane čisto živčen, kot ta hud zasvojenec. Me je že zdaj groza, kako bomo tole shendlali, ko bo večji. Je pa res, da zaradi prstka zaspi sam (prav NOČE pri meni: se podoji, potem pa začne ritat, da ga odložim v posteljico ). Ampak vseeno bi rajši, če ne bi bilo prstka ... . Razvoj: smo totalno zadaj. Na tleh začne jamrat in jokat in sploh nič ne napreduje (ima že čez 7m). Sploh ga ne zanima. Tudi igrače ne. Seveda ga ne forsiram, ampak kakšen premik bi pa vseeno lahko bil. No, je pa včeraj prvič otroko za lahko noč "dal pa-pa". Je bil tako fleten .
|