|
ronja -> RE: Za goreče vernice in vernike - eno vprašanje (13.5.2014 11:36:10)
|
sem prebrala njegov "zaporniški eksperiment".je bil to tvoj namen ali si želela,da še kaj več preberem?
Lahko pogledaš še njegove Ted talke, zadnjič je bil v Sobotni intervju z njim, pa še par strokovnih člankov je tudi zanimivih. Če te zanima, seveda. Meni je kar srhljivo, da ni nobene garancije, da lahko skoraj vsak postane grozen ali pa grozote drugih tolerira, da se tako zelo malo ljudi upre... Vendar sem potem začela gledat svet okoli malo bolj kritično - in ugotovila, da zadeva ni tako zelo neverjetna, čeprav je grozna.
NO, saj se strinjamo: čudne okoliščine privedejo do tega, da se veliko normalnih ljudi vede čudno, tudi grozno. To ni opravičilo za njihova dejanja, je pa treba vzet v obzir. Ker če se da te ljudi pozdravit, bi bilo to za družbo najboljše... Da ne bi več delali grozot. Da ne bi nikoli takih okoliščin naredili.
Pri tistih otrocih, ne vem, dvomim, da so potem kdaj lahko normalni - če so od mladih let v takem, jih starši dajo ali jim starše pobijejo in jih vzamejo in se navežejo na tistega vodjo, ki jih izkorišča za ta grozodejstva... Ne vem, če imaš lahko po takem normalno življenje. Zelo bi si želela, da bi bilo to možno, vendar res ne vem. PO drugi strani so ljudje, ki so imeli groozna otroštva, pa so se pobrali ven iz tega in živijo normalno, lepo življenje. Tako da to daje upanje.
Ja, odrasli imamo izbiro, otroci pa ne, čisto zato, ker še nimajo razvitih možgan do konca in imajo nekatere mehanizme, če hočejo sploh preživet.Otrok je tako zelo nebogljen, da ne bi mogel preživet, če bi videl svet kot tako nevaren in krut kot je lahko res do njega. Zato otroci stvari potlačijo - da lahko preživijo, da imajo vsaj malo občutek varnosti, ki ga rabijo za preživet.
Zakaj nekdo reagira herojsko, ne vemo, me zelo zanima in bi z veseljem to raziskovala:). Mislim, da se tu skriva upanje. Do zdaj vemo samo eno: da ti ljudje tudi v normalnih okoliščinah niso "ubogljivi", razmišljajo s svojo glavo in znajo bit težki v normalnih okoliščinah;). Za r. ti dam roko v ogenj, da bi se uprla, če bi preživela (lahko da bi jo vse skup "ubilo", tudi če bi bila še živa) - ker se vedno upre, kadar se ji zdi nekaj narobe - tudi če je zanjo to slabo in bi sicer imela ugodnosti - ona tega ne more, mi je včasih hudo jo gledat, ker vem, da tako živet ni najlažje... Ampak vem, da če bi poskušala bit drugačna, bi bila pa še bolj nesrečna. Zato sem ponosna, da je taka, čeprav ji bo in ji je zato včasih hudo. Sem ji razložila, da to pač pride zraven. Za s. ti še ne vem povedat, je še mali, za tamalo tudi ne vem.
Vendar moramo bit realni: ne moremo rečt: saj bi lahko vsi bili Schindlerji, Ghandiji itd... Ja, obstajajo neverjetno psihično močni ljudje, ki so zmožni se upret sistemu. Obstajajo ljudje, ki se mu uprejo in umrejo in nikoli ne zvemo zanje. In obstaja velika večina ljudi, ki se sistemu, ap če je še tako zverižen, prilagodi. TO je dejstvo, ker smo tako biološko naravnani. To lahko izkorisitmo za dobro. Če je cel sistem dober, bojo ljudje delali dobro. Če bo sprejeto kot slabo, da grdo delaš z ljudmi, živalmi, naravo,... potem bojo ljudje delali dobro. NI to samo slaba lastnost, evolucijsko nam je pomagala preživet... Vendar ima tudi slab učinek, kot orožje, če ga v slabo uporabiš... Nož je lahko zelo koristen, je pa lahko tudi grozen, če ga tako uporabiš. Isto je s to lasnostjo (sledenje ovac). Niso vsi rojeni pastirji. In niso krivi zato, da niso. Imajo osebno odgovornost, vendar ima pastir še večjo...
|
|
|
|