|
ronja -> RE: Končni izlet - vrtec (27.4.2014 1:16:15)
|
Samo Ronja, jaz imam občutek, da se pri vas doma tudi non stop nekaj dogaja, včasih že ob samem branju postanem utrujena
hehe, mene je težko brat, v živo pa baje nisem tako zelo naporna[sm=jezicek.gif]. Ma, ja, radi kaj počnemo, samo ti povem, da otroci vsakič čisto zacvetijo, kadar so doma - zdaj nazadnje je res neverjetna razlika, prav pri tamali. Nikoli si ne bi mislila, da je lahko taka razlika, ker ona ni nikoli sovražila vrtca in je zelo prilagodljiva in nikoli ni bilo z njo težav, otroci in vzg. so jo lepo sprejeli, sploh noben problem. Ampak zdaj je videt in čutit veliko srečnejša, pa kakorkoli obrneš. NI tistega norenja in čas ima za svoje ideje, da jih izpelje po svoje, ko ji paše,... in čas ima se stisnit, ko ji paše... In se igrat v peskovniku ali plezat po drevesih ali delat cel dan svoje škratke. Ona to rabi, ona rabi svoj mir in neorganizirano igro, da zacvetijo njene ideje.
Rija, ne, ni vsak dan izlet, je pa recimo 1x na teden izlet, 1x na teden tuj jezik (neplačljiv), 1x na teden telovadba (neplačljiva) + kake lutke + plavanje/rolanje/kolesarjenje + dodatni večdnevni izleti + obiski takih in drugačnih dežel, krajev za otroke, itd... (ni vse plačljivo in ne bunim se toliko nad denarjem, ampak se mi zdi, da so včasih otroci že malo utrujeni, če je vsak ljubi dan nekaj - da nekam morajo it oz. da zmanjka časa za tisto normalno igro - ja, če so otroci v vrtcu po 9 ur, verjamem, da se vseeno najde čas, v dežurstvu gotovo nihče ne organizira ne vem česa. Ampak vseeno.) Se nabere. In ne, ne deliš s 3, ker mali ni hodil nikamor, ker hvalabogu njegovi vzg. jasličarjev ne vlačita drugam kot v park ali v sosednjo enoto kdaj - ampak vse v normalnem urniku, zato mu nikoli ni bilo treba prit prej ali ostat dlje ali karkoli plačat. Urnik je bil ves čas isti. In tudi tavelika v šoli nima toliko tega, večina stvari v šoli je zastonjskih (tako obšolske dejavnosti kot tudi recimo rolanje v šoli jih uči njihov učitelj šp. vzgoje in so bile v času šole)
Govorila sem o vrtcu ene predšolske skupine oz. dveh, ker je mala bila v dveh. Ki ima zelo prizadevni mardljivi vzg., samo po mojem opažanju so najinim otrokom več dale tiste malo manj ambiciozne vzgojiteljice, ki so imele pa večkrat čas se pocrkljat in ki so hitreje videle, če se je karkoli dogajalo, kar se ne bi smelo in takoj ukrepale (verjetno zato, ker niso bile tako zelo okupirane z vsemi projekti in obuvanjem in oblačenjem 24ih otrok sredi zime, da bojo pravi čas prišli nevemkam)... O tem govorim. Da lahko tudi vzg. delajo samo eno stvar naenkrat - tako skoncentrirano - vem, da se da enemu kričat, da naj se že spravi, pa drugega oblačit in tretjega pogledat, da naj vzame čevlje - ampak če se hočeš povezat z otrokom, ki je recimo v stiski ali pa samo miren ali če želiš umirit razgrajača, pa skoraj ne moreš delat takrat drugega. Moje opažanje je, da skupine zelo dobro funkcionirajo, kadar je več časa za igro in so otroci srečnejši in bi dala temu prednost pred vsemi spomini iz izletov, pa če jih bojo meli ali pa ne.
|
|
|
|