Vijoličarka
|
Anonimna, dobila si že veliko dobrih nasvetov in sama res mislim, da ti razgovor s strokovno osebo ne bo škodoval. Dobila sem občutek, da si, poleg tega, da si že čisto zmešana od preutrujenosti, tudi precej nesamozavestna kot mati. Da se bojiš svojih instinktov, da sicer najdeš rešitve v literaturi, potem pa jih ne moreš izvesti, ker ti to mož prepreči. Mož je pa tudi čisto preveč paničen, da bo otrok trpel, če ne bo dosegel svojega. Skrbiš za to, da otrok dobi primerno hrano in v zadostnih količinah. Ponoči najverjetnje ne joka zato, ker bi bil lačen, ampak ker hoče pozornost. Je pač bolj vztrajen karakter in najbrž težje sprejema spremembe, ampak zaradi tega še ni treba sovražiti. Mož ima prav, da je otrok pač otrok, po drugi strani pa se mora tudi mož zavedati, da bo, če se bo vedno ugodilo muham, bo potem ko bo odraščal, samo še slabše. Ne vem zakaj se bojiš iti k zdravnici. Prvič, podatki o tvoji bolezni so osebni podatki in zdravstveno osebje ne sme teh informacij razširjati okoli. Pa četudi bi te kdo v lekarni videl, katera zdravila so ti dali, pa kaj? Živimo v družbi, ki še vedno bolj obsoja spopadanje s problemom, kot pa skrivanje problema. Če vaške čveke nimajo drugega dela in nič drugega bolj zanimivega v življenju, kot da te opravljajo - en mandi jih gleda! Definitivno je bolj pomembno, da se ti spraviš k sebi in postaneš spet človek, kot pa to, kaj si drugi mislijo. Itak, ljudje, ki hočejo misliti slabo in so zlonamerni,če ne bodo imeli nič konkretnega, si bodo pa kaj izmislili. Ne ukvarjaj se z njimi. Ko se boš spravila k sebi, boš lažje komunicirala z možem in lažje delala z otrokom. Tvoje misli so zdaj zmedene, zdaj si razvalina, tavaš v krogu, vsaka malenkost ti pobere preveč energije... pojdi torej k zdravnici, če je možno, daj otroka svojim ali njegovim staršem za čez vikend, da se malo naspiš, pozdravi se, uredi misli. Nisi salaba mama in svojega otroka sploh ne sovražiš. Samo na psu si. Nisi ne prva in ne zadnja. Srečno!
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|