ronja
|
rija- si zelo nesramna oseba, zelo nizkotna in primitivna in enako ne nabijaj ti ko ne veš kako je če ne moreš do otroka, to ni rešljivo- vzgoja pa je rešljiva,
jona klara, oboje je lahko rešljivo ali nerešljivo in oboje ima lahko rešitve, ki za koga niso sprejemljive. Zame to, da ne bi imela otrok, ni prišlo v poštev in sva se zmenila že davno prej, da če v 1 letu ne bi zanosila, da bova dala vlogo za posvojitev. Različni so načini, ampak tako kot je lahko za vaju posvojitev čisto neprimerna, je lahko za anonimno to, da otroka odvaja od dojenja z jokom, čisto nepredstavljivo. Rija ti je hotela samo povedat, da ima vsak svoj križ in da jih ne moremo primerjat po teži med sabo, ker je vsakemu njegov težek.
Sem pa poznala mamico, ki se je strašansko trudila zanosit, bila je več kot 40x noseča, preden je uspelo, sta že bila v postopku posvojitve, na koncu je dobila posvojenčka in svoje dete skoraj hkrati. In čeprav sta si otrok neskončno želela, jima je bilo kar težko, ko sta jih dobila - veliko težje kot nam, ki smo dobili otroke, ko smo hoteli. Ne, ker ne bi imela rada svojih otrok, ne ker si jih ne bi želela, verjetno sta si jih bolj kot mi... ampak bolj sta bila navajena svojega življenja in jima je bilo težko vse na glavo postavit... Tako da to je res, kar pravi rija - želja ni nobena garancija, da ne dobiš poporodne depresije - včasih lahko deluje celo obratno, ker je to, kar si človek idealistično predstavlja, drugačno od reale...
in sva smrčali do devetih, deset_ih....
Fauš. Mi smo tudi spali skup, ampak moji so vsi neke rane ptice... Ne vem, po kom. Po nama ziher ne
Kaj naj naredim, partner me po dveh letih čakanja, da pride na vrsto pri mojih prsih, niti povoha ne več...
Hehe, patrino, moram priznat, da mi je tvoj stil vedno bolj simpatičen:). Tak direkten . No, v reali ni tako grozno - se strinjam, da ful ni fajn, če ti vsak otrok zasede eno sobo, več jih pa nimaš (obstaja sicer še kopalnica, kar je čisto ok, v kuhni so navadno velika okna in je malo manj primerna;). To je bil po moje nasvet za pregurat tiste dni oz. noči, fazo, ki traja max. par mesecev, ne za vedno... Pri nama otroci zaspijo z nama/mano v najini postelji, potem jih raznosiva v njihove postelje in ponoči pride mali spet k nama. Če je bolan ali kaj takega, pa spi pri nama in greva midva zvečer kam drugam - recimo v njegovo sobo:D. Saj če nimaš glih 2 sobnega stanovanja, se da marsikaj .
Tudi sama sicer ne morem spat, ko se otroci dojijo, ampak je vseeno lažje pri dojenčku, če ga mava v postelji, ker potem vsaj spijo. Čim sva jih prestavila drugam, so se vedno zbudili - ok, pri srednji se je še malo dalo, ampak na splošno pa res ne. Pa tudi vstajanje je res bolj naporno kot samo fliknit dete na zizo. Res pa je, da ko se premetavajo in te brcajo, se glih ne naspiš ornk. Jaz boljše spim, če niso v isti postelji, žal pa oni glih obratno. Tako da na začetku rajši pač spimo skup, pa da ni treba vsake pol ure vstajat.
Spalnico imava za spanje, za intimo drug prostor, tako da možu ni bilo potrebno čakati
Fensi . No, saj sva midva tudi mela en čas tako - samo ne po svoji izbiri . Pač noben ni bil pripravljen tvegat, da ne bo nič od intime, če bova dete dvigala:D. Za jebodrom pa še nisem slišala, vsak dan se kaj novega naučim
ostale- nisem mislila nič drugega kot to, da je lahko pot do otroka dolga, zato ga ne zapuščati, ker se bo vse rešilo prej ko slej.otroci so zakladki
Vidiš, saj se strinjamo - samo malo grobo si napisala, zato taki odgovori. Vsi pravimo, da ma tale mamica rada svoje dete in svojega moža in on njo, tako da bi bilo škoda kar it.
Dojenje naj bi ustvarjalo posebno vez med mamo in otrokom in naj bi otroke oziroma dojenčke pomirjalo. Ampak to le v primeru, da je mama spočita in da se dojenju posveti.
Mah, dojenčki so mali egoistki, pomiri jih dojenje ne glede na to, kako zmatrana je mama - njim je to fajn. Kar pa ne pomeni, da ne sme mama rečt: "dost mam", ko ma dost.
otrok se sam pred 7 letom ne bo odstavil,
Ma, to ni nujno res... Ok, ne ponujaš, ampak pri puncah je ratalo.
anonimna40, čeprav sem za dojenje, to velja, DOKLER OBEMA PAŠE! In ne, NE BOŠ NAREDILA NOBENE ŠKODE OTROKU, če ga odvadiš. Različni smo, različno težko nam je ena in ista reč, različno naporni so otroci... NI enega prav (kot lahko vidiš na tej temi -eni spimo z otroki v postelji, eni ne, eni pol noči, eni celo noč, eni majo posebej f* sobico,... ma 100 rešitev imaš:)
Ob tem, ko si pisala, da je bilo do 8-9 meseca super, sem pomislila, da mu mogoče rastejo zobki- takrat se hočejo ful dojit, ker jim to seveda paše - malo masira dlesni in pomirja... POtipaj s prstkom, če ima otekle dlesni, potem je to lahko to. Tu si lahko pomagaš, da mu masiraš dlesni s prstom namesto dojenja. Enim otrokom paše, drugim ne, ampak poizkusit ni greh.
Potem se je naenkrat vse spremenilo. Začela sem se bati. Sin je moj prvi otrok in se bojim, da bom naredila kaj narobe in se mu bo to poznalo. Nočem, da gre v svet nesamozavesten ali prestrašen.
Otroci so precej trdoživa bitja in večino napak lahko popravimo:) Kdaj se je spremenilo? Zakaj? Takrat, ko bi morala it nazaj v službo, pa je nisi več imela? Kar se službe tiče: sama sem tudi imela službo, ki sem jo imela rada, s to razliko, da sem vedela, da se mi izteče pogodba in kakšno je stanje, tako da sem računala na to. In trenutno nimam službe. Sem si rekla, da bom iz tega potegnila najboljše, kar se da, in dala tamalim kar največ lahko, česar sicer ne bi mogla, ker ne bi bilo dovolj časa, zrihtala domek itd...
rija, mati narava bi naše mladiče dojila precej dlje kot jih mi dojimo;). Ni glih tu njo za refernco dajat;). Ampak v razvitem svetu otroci dobijo dovolj vsega že s hrano in dojenje ni nujno potrebno. Je lahko bonus, ni pa nujen in vse vezi lahko vzpostavi mama s flaško ali z zizo. Meni je dojenje praktično, ko so mali, postaja potem vedno bolj nepraktično in mi gre vedno bolj na živce in ga zato poizkušam zmanjšat, dokler se ne sporazumemo, da je to zdaj dovolj:D. Vendar pa mladiči s svojim nagonom poizkušajo to pač malo zavleči in tu se potem pač mama in mladič sporazumeta tako ali drugače, kdaj bo konec. Mojo tamalo sem si ful želela odstavit tam nekje pred 2. rdjem - sem se ful matrala - pravjlice, knjigice, ukvarjanje še pa još... vse z vseljem sprejela, samo potem je hotela še zizo. NI pa ni šlo zlepa (zgrda pa nisem hotela), ker še ni bila pripravljena, da bi prostovoljno šla dol. Sem šla celo za par dni na službeno pot, prišla nazaj in prvo, kar je naredila, se je hotela dojit. NIti ni ona pozabila, niti ni meni mleka zmanjkalo, čeprav me 5 dni ni bilo... Tako da - ni to vedno rešitev za odstavljanje;). Čez par mesecev je šla sama dol brez kakršnegakoli problema. Hočem rečt, da obstaja veliko rešitev in niso vse za vsakega ok.
anonimna, karkoli narediš, vedi, da si dobra mami, pa vsekakor se poizkusi naspat. Pojdi spat čez dan z malim v isto posteljo, pa zatlači eno deko med vaju, da te ne bo non stop brcal - mogoče boš tako lahko vsaj malo zadremala, on bo pa vseeno čutil, da si nekje zraven. Pojdi za kak vikend k svojim
Glede dojenja se strinjam: počakaj, da se trdno odločiš in takrat potem spelji do konca, sicer bo pretežko. MOraš bit res odločena, da boš lahko speljala. Do takrat pa vseeno poizkusi vsaj malo zmanjšat, pa da ti da oči vsaj par ur na noč, ko "mame ni".
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
