|
Barbi5 -> Le eno pivo... (6.2.2014 10:33:45)
|
Pozdravljeni!
Ljudje imamo veliko problemov, res kaj dosti ne sodelujem pri vaših, ki jih delite z nami, vendar se jaz obračam na vas, ker nevem kaj storiti. No, vem, vendar nevem kako naj to izpeljem oziroma kako naj pomagam. Problem je namreč moj mož. O tašči sem že pisala na forumu, se je malo unesla, ko sem udarila po mizi... težave z možem se pa stopnjujejo. Na začetku zveze, sedaj bova kmalu skupaj 10 let, 6 let poročena, je že pokazal svojo napako oziroma slabost, da je pijan čisto drug človek - zmerja mene, kar nori naokoli oziroma kar želi nekam iti in letati okoli... to je čisto takšno obnašanje, kot ga je imel njegov pokojni oče. To je bilo kdaj pa kdaj, na kakšni čagi in sem pač s pogovorom in ultimatom dosegla nekaj časa mir. Preprosto ne zna reči ne alkoholu. Nazadnje se je pa začelo pijančevanje, ko mu je umrl oče. En čas je prišel domov iz nočne pijan, stolkel je avto kakšnih 2x, brez izpita je ostal (sicer še tedaj nisva hodila, ampak vseeno ni zanemarljiv podatek). Je pa zadnje leto torej nenormalno. Ima obdobja, ko ne pije nič, ker trenira (šport), drug čas pa spet ovo na novo. Sem mu zagrozila, sploh ko sem rodila punčko, ki bo kmalu stara 2 leti. In da je najbolj žalostno, ko pride domov pijan, kaj vem, kakšnih 1-2x na mesec je bilo v tem obdobju, je enkrat grozil, da me bo udaril... ko smo bili na praznovanju roj.dneva moje tete, sem videla, da je že orng okajen, pa sem ga mislila spokati domov. Seveda sem izpadla kot najbolj hudobna žena, vsi na praznovanju so mi pravili, da te pa naj grem domov, mož pa naj ostane, da midve s hčerko ga tako ne rabiva, naj bo veselje... oni pa ne vedo, kako trpim, ko pride potem domov. Ker je seveda ostal in vlival. Doma se ni brigal za hčerko, čeprav ga je klicala in želela k njemu (sem to preprečila nekako), hčerka je zelo navezana name, seveda, ker si kar naprej išče izgovore, da bo nehal piti, da bo le treniral, da se je odločil. In počlo je prešnji teden. Gre na trening in pride domov dosti bolj pozno, kot sva se zmenila, da bova skupaj skuhala kaj za pod zob. Pride seveda orng nalit, čeprav so bile razmere na cesti grozne. In začne spet "šimfati", jaz ga pa lepo prosim, naj gre spati ali kaj...vmes ga vprašam čisto mirno da zakaj to dela, če naju nima nič rad, da bi vsaj zaradi hčerke nehal... in je rekel, da preprosta rešitev obstaja, da naju pač ubije in je to to... nisem imela več moči za jok, poklicala sem najboljšo prijateljico, ker je zvečer spet odšel (vmes se je spokal spati)... da vam ne pravim, da me je ratalo strah, groza, ker smo bili sami v hiši... drugače živimo v lastnem gospodinjstvu, moji starši imajo svoj štuk...
Drugi dan pa sem mu preprosto rekla, da naj izbere in premisli-alkohol ali midve. In je rekel, da nima kaj premišljevati, da naju ima preveč rad in da se je odločil nehati za vedno in da mu naj več ne gnjavim in se je glede grožnje le zajebaval (!!)...
Naj povem, da je drugače krasen človek, vedno sva se dobro razumela, zdaj me je pa ga strah, groza, preprosto nič več ni pametnega... nevem, malo zmedeno pišem, nimam ravno dosti časa. No, tudi z vsemi se odlično razume, ampak to je pa njegova grozna napaka. Kaj še naj storim?? Ker sedaj to, da bo nehal, kar odlaga teh par dni... da bo preprosto začel trenirati in nič piti, je pa recimo včeraj spet pivo zlival vase in mi rekel, da ga naj pustim pri miru in mu neham toliko gnjaviti, da koma več ne bo, pil še pa vedno bo... ampak jaz vem kako je, vem, da ne zna reči ne. Ne krivim družbe, krivim le njega samega. Pa ne govorim, da jaz nič ne spijem ali kaj... ne, ne, samo ne pa pretiravam.
Vem da zgleda, kot da prosim za nasvete tujce, zelo čudno... vem vse to... vendar je tukaj še hčerka, ki mi pomeni vse na svetu... in ji ne želim tega obljubljanja in bedarij v njenem otroštvu... hudo mi je, tako fejst hudo... najbolj pa, ker mi je žal za vsa leta, za vse... nevem no... zdi se mi, da me ne jemlje resno, da je nekaj časa dobro, potem pa spet ima obdobja... kaj vi menite??
|
|
|
|