|
Frodo Bisagin -> RE: Le eno pivo... (11.2.2014 22:00:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: petea
Frodo,
mislim da je meja med pomaganjem in odločanjem namesto nekoga zelo tanka in spremenljiva; kar je za nekoga zbiranje informacij ali samo podporo, drugemu že zdavnaj predstavlja odločanje
Sama mejo jasno vidim in se mi ne zdi tako nevidna in nejasna. Morda tudi zato, ker sem se s tem dolje casa nacrtno ukvarjala.
tudi jaz sem ob prebiranju tvojih sporočil na prejšnji strani najprej razmišljala podobno kot liliana; nekoliko sem bolj razumela tvoje razmišljanje, ko si pojasnila, kaj se zgodi, če drugi preveč vplivajo na dogajanje 'od zunaj'
sedaj pa kolebam nekje vmes
Dogajanje v dinamiki nasilja je specificno in zrtve nasilja imajo specificne , posebno razvite strategije s katerimi se spopadajo z nasiljem. Ce zelis pomagati nekomu, ki je zrtev nasilja moras poznati in prepoznati te strategije ter imeti znanje kako ukrepati. Ena najslabsih moznosti je, da zrtvi govoris kaj MORA storiti ali, da nekaj delas namesto nje. Vsaka oseba mora priti do tocke, ko bo sama zelela ven. Ti si lahko tu, da ji pomagas najti katere poti so ji na voljo, saj je problem tudi v tem, da zenske, ki so zrtve pogosto niso seznanjene z vrsto pomoci, ki je na voljo, niti z ukrepi, katerih se lahko posluzi.
Skratka, zrtev doloca dinamiko in kaj se bo dogajajo, drugi so podpora v ponujanju rame za jokanje, informacij, predlogov...
Ce poskusam poenostalvjeno razkloziti - kot bi najstnico nasilno locevala od fanta v katerega je zaljubljena ali pocakala se kaksen mesec, da vidi, da ni princ na bvelem konju. Ali zaljubljeno kolegico prepricevala, da je fant prvazapav kretenoid in da ga mora zapustuiti ter jo s silo siliti, da ga zapusti. Primerjam z zaljubljenostjo, ker je zaljubljenost enako "zblojeno" custvo, kot so "zblojena" custva zrtve nasilja.
ker, kot je pogosto razvidno tudi iz tem na RR, je zunanjim opazovalcem zelo jasno, kako bi morale neke zadeve potekali ter je zelo težko opazovati (prepočasno ali nam nesprejemljivo) reševanje določene krize
Zelo je tezko, vendar nismo mi tisti, ki smeo dolocati tempo. Nekatere zenske prihajajo v posvetovalnice ali drustva po nekajkrat. Nekatere pogum zbirajo nekaj let, nekater enekaj mesecev. Moras jih pocakati, da se same odlocijo in da prevzamejo odgovornost za to kar se jim dogaja. Ce namesto njih urejas njihovo zivljenje in odlocas o njenih korakih si na istem kot nasilnik, za katerega je znacilno, da na nek nacin konktrolira in doloca kaj bo nekdo delal in kaj ne.
če torej nekdo drugemu ponudi pomoč, pa je ta ne sprejme, četudi jo - glede na situacijo - očitno potrebuje, v dogajanje dejansko potegne tudi tistega, ki ponudi pomoč;
Zato je treba vedeti kaj ponudis - ne mores izigravati supermena in reci - jaz te bom resila. Lahko pa v nekem razgovoru (magari izmislis nek dogodek) razlizis kaj vse lahko naredi, kaj ji je na voljo, vendar ne bos govorila o njej temvec o nekomu drugemu. Tako dajes vedeti, da zannje imas, ne silis nobenega k ispovedi, saj se spremeljevalec zrtev sram in slaba samopodoba, nezaupanje vase itn...
če postane svetovalec ali samo podporna rama, na nek način postane tudi (so-)odločevalec, bo pa verjetno tudi potegnjen v ta konflikt, ki ga želi razrešiti
Saj ne razresuje konflikta in si ne sme zeleti razresiti konflikt. zeli si pomagati nekomu, da mirno in z zvaedanjem kaj ima na voljo sprejme odlocitve s katerimi bo zivel naprej, pa ceravno je to odlocitev, a ne gre stran od nasilnika - tudi to se dogaja.
če njegova pomoč ni sprejeta, bo to spet vplivalo nanj in njegova dejanja
Potem je verjetno bila napcna ali ob napacnem casu. za zrtve je treba imeti posluh, ne zeljo resevati tuje konfiikte.
če ve pa ne naredi nič, pa se lahko zgodi tragedija, pa je spet lahko 'na tapeti' oz. si vsaj nekateri vsaj malo očitajo, zakaj niso prej odreagirali in to poskušali preprečiti
Razlika je med akutmnim nasiljem - nasiljem, ki se trenutno dogaja. Takrat je vsekakor treba poklicati policijo. Tudi sam alahko belezis ( recimo ce so to sosedi) kdaj in koliko casa je trajalao nasilje, podrobnosti, ki si jihs lisala itn.. in to posredujes policiji, ko ta pride, ker jo poklices. Vendar poleg tega "odkritega" nasilja je veliko nasilja, ki se navzven ne vidi in ko ugotovis dinamiko nasilnega vedenja (obdobje narascanja, izbruh nasilja, obdobje opravicevanja in obdobje miru - medenih tednov) vidis da zadeva le ni tako preprosta, saj nasilje ni konstantno in neprekinjeno. Ciklusi so scasoma vse krajsi in pocasi se pride do tega, da to je nasilje, ki ga ne gre spregledati in da nikoli ne bo boljse - bo samo zatisje, ki je cedalje krajse.
Preprecis lahko aktutno nasilje, ne mores pa prisiliti zensko, da se loci od moza, da gre v varno hiso ipd. ne mores ji vsiliti svojo pamet in svoje obnasanje.
Kje je torej meja, do katere (nepoučen) laik naj drugemu pomaga in kje se konča?
Odpiraj vrata, ne obsdojaj, ne pametuj kaj bi zenska morala narediti. tudi v splosnih ogovorih bodi previdna pri obsojanuju nesposobnih zensk, ki dovolijo, da jih opartnerji zlorabljajo ker te morda taksna zenska poslusa in jo s tem samo odvrnes od tega, da ti zaupa. Povej vedno kjerkoli lahko in kjerkoli se o nasilju ogovarjas o moznostih, ki jih ima zenska zrtev nasilja, na koga se lahko obrne, kdo se z nasiljem ukvarja itn... Siri znanje o nasilju, ker je znanje moc. In ce bo neka zenska vedela kam lahko gre, kaksne so njene pravice, kaksno pomoc bo dobila - ima vecjo moc, da ne pade v krog zlorabe ali se iz njega resi. najvecji motiv za odlocitev o dokoncnem razresevanju nasilne situacije so otroci. za veliko zensk je trenutek, kos e nasilen partner spravi na otroke prelomni trenutek zaradi katerega ga zapustijo.
|
|
|
|