|
kalbo -> RE: Le eno pivo... (8.2.2014 19:09:40)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka
Alkoholizem je bolezen. Nismo vsi ljudje enako genetsko in kemično sestavljeni, zato, kot tudi na druge reči, na alkohol reagiramo različno. Proti tvojemu možu deljujejo najprej geni, nato pa še vsesplošna slovenska bolezen: toleranca do alkoholikov.
Ker je bolan, ni sposoben racionalno razmišljati. Išče sto in sto izgovorov, pojasnil... in mati narava je dala zasvojencem praktično nadnaravne sposobnosti, ko je treba braniti njihovo stališče. Znajo nastopati tako prepričljivo, da se človek na koncu že res počuti kot totalna svinja, da je sploh kaj omenil, predlagal. Bolan ni samo on, bolana je tudi njegova okolica, kateri je nemogoče dopovedati, da zanj alkohol ne pomeni, da je ''samo malo dobre volje'', ampak mu uničuje telo, osebnost, uničuje pa tudi tebe in hčerko.
Tvoj mož ne bo nikoli človek, ki lahko ''malo spije'' in je potem dobre volje ali pa mogoče zaspan ali pa mu je slabo. Tvoj mož nima mere, ne zna se ustaviti, ko ''je dovolj'', ker enostavno v sebi nima tistega ''opozorilnega gumba'', ki ga imajo mnogi drugi ljudje. Alkohol mu udari na živce, ga razdraži, mu popolnoma spremeni osebnost. Dejansko lahko govorimo o primeru Dr. Jekyll in Mr. Hyde in z leti zlobni Hyde prevlada dobrega Jekylla. Alkohol namreč počasi, vendar vztrajno uničuje živčne celice ter spreminja osebnost. Zdaj, ko je mlad, njegovi podvigi niso nič proti temu kar bo počel, ko bo starejši.
Žal, genetika in njegov ustroj, vse je proti tvojemu možu. Niti pod razno ni in nikoli ne bo sposoben kontrolirati svojega pitja in še manj svojega obnašanja. In kar je groteskno, okolica bo vse skupaj raje videla kot ''kdo bo koga'' in bodo seveda obsojali ''tečno ženo'', pa mamici je tudi najvaženjše, da ima sinek prav, pa četudi ga to ubije. Ker pitje je slovenski nacionalni šport in pika. Zabava brez alkohola ne more biti prava zabava in človek, ki ne pije, kvari družbo. Človek, ki preprečuje drugim, da bi pili, je pa sploh tečnoba na kvadrat.
Zanj je edina rešitev zdravljenje in po končanem zdravljenju popolna abstinenca. Okolici pa je treba dopovedati, da je njegov organizem tak, da na alkohol ne reagira normalno. Ponujati njemu alkohol je enako, kot da bi diabetika sill s čokolado ali nekoga, ki ne prenaša laktoze, z mlekom. Preprosto povedano: v bistvu je na alkohol alergičen, posledice pa so nesposobnost omejiti vnešeno količino in nasilje, ki se stopnjuje.
Potrebujeta strokovno pomoč. Nujno. Ne prepiraj se z njim, ko je pijan, ker nima smisla, ker ko je pijan, on ni on, ampak njegov ''zlobni jaz'', s katerim se ni mogoče racionalno pogovarjati. Pogovorita se, ko bo trezen. Ponudi mu vso potrebno pomoč, ki jo bo potreboval tekom odvajanja.
Kar se bratranca, ki je priprapravljen pomagati tiče, je bistvegega pomena ali se ta človek zaveda, da je tvoj mož bolnik in na alkohol alergičen ali tudi on misli, da ga je treba omejiti samo na eno pivo in potem bo vse v redu.
V procesu zdravljenja sodelujejo tudi sorodniki, žena pa sploh. Strokovnjaki ti bodo znali povedati, kako ravnati z okolico, ki misli, da dela bolniku uslugo, če mu daje potuho. Obstaja društvo za sorodnike alkoholikov http://www.al-anon.si/index.php , poveži se z njimi.
Skratka, daj mu mužnost, potrudi se. Ampak če tvoj trud ne bo obrodil sadov, pa napravi načrt za samostojno življenje.
Daleč najrealnejši post na temo alkoholizma, kar sem jih prebral tu gor.
|
|
|
|