Kerensa
|
IZVIRNO SPOROČILO: patrino Pri tem, da si doma , ker se ti izplača, se opiram v bistvu na podobne izjave, kot je tale tvoja: Jaz sicer nisem ostala brez službe, temveč sem jo pustila, ampak žal mi ni pa niti malo. Veliko prepozno sem namreč skalkulirala, koliko sem, s finančnega vidika, od službe dejansko imela. Vsako delo je spoštovano (dokler je legalno), ampak da grem pa delat za manj, kakor pa imam, ko sedim doma (in ne, ne prejemam socialne podpore - ima g. Mož previsoko plačo za to) - ne, tako neumna pa nisem. Iz tega sklepam, da je bila tvoja plača zelo nizka in da se ti je pač zaradi tega v prvi vrsti izplačao ostati doma. Citat je pravilen, tvoja razlaga tega, kar sem napisala, pa napačna. In samo zato, ker, kakor sem ti že prej napisala, na vse gledaš s finančnega vidika. Če se ti potrudim tiste moje besede razložiti tako, da boš razumela njihov dejanski pomen... To, kar imam sedaj, ko nisem zaposlena, je zame osebno več vredno, kakor pa je bila moja plača. To ne pomeni, da je bila moja plača majhna, ampak pomeni samo to, kar sem napisala - da se mi vrednost tega, kar imam sedaj, zdi večja od tistega, čemur se reče plača. Ker pa tistega posta o primerjavi moje plače nisi prebrala, pa z lahkoto ponovim, da ne boš iskala... Ko smo imeli še tolarje, je bila minimalna plača 60.000 SIT... jaz sem takrat zaslužila 200.000 SIT plus dodatke... razmerje se je malce spremenilo (meni v škodo), ko smo dobili eure, ampak še vedno sem zaslužila cca. 2x-nega minimalca. Slišati je veliko, ampak glede na stroške, ki smo jih takrat imeli, bottom line ni bil ne vem kako visok. In če bi ostala v tisti službi, bi danes zaslužila cca. 1.300-1.500€ netto. Pri današnjih stroških bi mi ostalo čistega cca. polovico tega. Iz vsega naštetega lahko sklepaš izključno to, da svoje trenutne razmere cenim veliko, veliko bolj, kakor tistih nekaj sto €.
_____________________________
I am not what happened to me. I am what I choose to become. I lost my mind, but I found my soul.
|