|
saragr -> RE: Šolstvo (17.10.2013 13:29:30)
|
Men je tale devetletka taka beda, otroke je potrebno dati eno leto prej v šolo, da tam delajo kaj???? Se igrajo!!! Mislim igra je za v vrtec, učenje je za v šolo. Tu pa so pomesali vse med seboj.
Redkokdaj kaj komentiram na forumu, večinoma le kadar lahko govorim iz lastnih izkušenj, rada pa vas berem, ampak tule moram dati svoje mnenje.
Ronja, tvoja mnenja spoštujem in jih vedno rada preberem, no vsaj tiste kratke poste. Za dolge nimam časa jih brati, tako da svaka čast, da si ti vzameš čas in vse to napišeš. Pri tem tvojem komentarju, da so mamice zahtevale da šola je šola, se pa ne morem strinjati s tabo. Ko je moj sin šel v prvi razred, je imel starejšo učiteljico in njej je bilo otrok žal da so tako mali in da morajo že biti v šoli. In ona je njim dovolila ogromno igre, kadar se niso igrali, so pa risali. Torej tipični vrtec. Tam nekje v marcu, aprilu so se začeli učiti črke. In tu je nastal problem. Zaradi prevelike igre, otroci šole niso jemali resno. Sploh niso vedeli kaj je to šola. Da zdaj so pa naloge in obveznosti in da bodo prišle ocene itd. Učiteljici je bilo to normalno, da oni pač ne želijo delati, ker naj ne bi bili pripravljeni ker so še mali. A v drugem razredu je šla ta njihova dobra učiteljica v penzijo in dobili so novo, mlajso, ki je delala po programu. Otroci so bili zmedeni, igre je bilo konec, samo pisanje in računanje in razmišljanje itd. In niso želeli delati. Vsi starši smo imeli velike težave z našimi otroci da jim poskusimo pojasniti, da je sola resna stvar, da tu ni igre, da morajo poslušati, sodelovati, delati domače naloge. Ne, brez uspeha. Šele danes, v četrtem razredu, smo skupaj z učiteljičino pomočjo nekako uspeli priti do te stopnje, da se otroci doma učijo in vsaj malo naredijo za šolo. Tri leta nam je bilo potrebno, da smo jim izbili iz glave da šola ni igra in vse samo zaradi tega, ker jim je učiteljica v prvem razredu popuščala. Vedno ko sem prišla po otroka v šolo sem ga slišala kako glasen je v razredu. No, vsi so bili glasni. Učiteljice se nikoli sploh ni čulo, ker ni prišla do besede. To je bila katastrofa, stati pred razredom in poslušati. Nisi vedel al si v cirkusu al v živalskem vrtu, nobena kazenska domača naloga, nobeno grajanje, nič ni pomagalo. Njim je šola bila igra. In zato jaz trdno stojim za tem, da šola je šola in tukaj igre ni. V šolo se hodi cca 15 let in v kolikor otroci od samega začetka ne vedo, da je šola nekaj resnega in obveznega, kjer je potrebna velika mera discipline, potem je lahko kasneje zelo težko otroke navaditi na šolsko delovno dejavnost. V prvem razredu so zelo malo časa v šoli in v teh treh urah ni potrebno da se igrajo. Naj ustvarjajo, naj rišejo, naj razmišljajo in malo delajo šolske snovi. Igre pa ne, razen na odmorih. Pridejo domov in imajo dovolj časa za igro, a naj to ne bo v šoli.
Verjetno, se bo marsikomu zdaj zdelo, da sem brez občutkov ali kaj podobnega, ampak ta tri leta šole, ki so za mano in moijm sinom, so bila vse prej kot prijetna. Hotela sem napisati nekaj dokaj smiselen post, ampak vidim da nima niti repa niti glave, ampak verjetno ste razumele kaj sem želela povedati.
Niti starši, niti otroci, niti učitelji nismo krivi da se je uvedla devetletka. No, če pa se je že morala uvesti, pa mislim da ni bilo potrebno, da gre otrok zaradi tega eno leto prej v šolo lahko bi šel normalno s sedmimi leti in potem pač hodil eno leto dlje. Ne pa da se jim vzame eno leto otroštva, ki je realno gledano, najkrajše obdobje v življenju.
|
|
|
|