nezzek
|
Ja, sem zelo hvaležna čemurkoli že, da sem imela do zdaj brezskrbno nosečnost, brez težav. Ko takole bereš in doživljaš ob kolegicah, kaj vse sorte se dogaja, ugotavljaš, da nosečnost brez težav res ni samoumevna. Bolj gre proti koncu, bolj se zavedam tega. Pa ne, da bi zdaj panikarila. Res je, da sem popoldanske pasje sprehode malo podaljšala in da sem pojedla malo več zelenjave in sadja to zimo, to je pa tudi vse. Pathra, čim prej okrevaj! . Mene je gnezdenje matralo januarja, takrat sem že kupila voziček, ker sem ga že sanjala in nisem več zdržala. Če bi bilo takrat vse po moje, bi bilo že takrat vse zrihtano za tamalega od a-ž. Potem je sledil mesec (7m), ko mi je bilo karkoli v tej smeri skoraj odveč. Zdaj pa ponoči, ko grem lulat (vsako noč itak), ne morem zaspat nazaj, ko začnem razmišljat, "kaj pa če..".. Zadnje tedne sem spet malo bolj utrujena, pretirano pa ne, ampak ne morem vedet, kako bo v zadnjem mesecu. Včeraj sem 4 ure preživela pri sodelavki doma, sva urejali nekaj glede moje bivše službe. V tem času mi je dvakrat prinesla 5 tedenskega mucka v naročje in vsakič in ves tisti čas je mali v trebuhu brcal. :) Prej in potem pa nič, se mi je zdelo tako posrečeno. Drugače pa zelo močno brca, če dam na trebuh tisto igračko z melodijo ("za nategnih" ), pa zdaj ne vem, ali ga moti (je preglasno) ali mu je všeč. :) Nazadnje sem bila na (samoplačniškem) UZ 4.3., takrat so bile njegove mere vse po regelcih za 32 tednov, pa tudi obrnjen je že bil, tako da je še ta skrb odpadla. :) Pazite nase!
|