oreh
|
O madonca ste pa pridne in kake teme!
bi pa mal pokomentirala izjavo lili25. ne morem verjet, da lahko kdo, ki se ima še celo za prijatelja takšne nalaga. res je boljše čimprej stran od takšnih ljudi. Ko smo nekaj časa nazaj klepetale o podobnih temah nas je tudi bilo nekaj takih, ki smo brez predsodkov to povedale in nekaj takih, ki so želele svojo težavo ohraniti zase.
Osebno sem povedala bližnjim, prijateljem, v službi (zelo dober kolektiv), s tem sem se izognila vprašanjem ja kaj si pa ti tako slabe volje, a ga boš pestvala, kaj pa otroci, pa tolk sta že stara... V službi sem imela mir pred vprašanji, če sem prišla nasršena kot ris, vse so vedele, da je prišla tečka. Pa se ob tem nisem počutila manjvredna, ker nama ne uspe. Motilo me je edino, da so le redki znali vprašat enostavno kako se držiš . Sedaj pa vidim, da je na 4 oči tudi meni težko spodbujat in se pogovarjat s parom, ki ne more zanositi, ker sem s trebuhom v drugem svetu, pa čeprav sem sama šla skozi vse to. Nikoli ne veš kaj je prav, da rečeš. Sej bo, sprostita se... so bile zame besedne kombinacije, zaradi katerih bi lahko takrat sporočevalca tudi nagačila . Tako, da vem kako težko je bilo nam oz. je sedaj vam v komuniciranju z okolico, a težko je tudi našim kolegicam, sorodnikom..., kaj sploh rečt... To pa zato, ker je neplodnost še vedno tabu tema in ljudje ne vemo, kako se odzvati. Zato pa imamo druga drugo na forumu, zame je bila to poleg mojih hobijev enkratna terapija in bi brez punc tu gor še veliko težje prenesla vse skupaj. Hecno je, da si punce, ki ti tukaj stojijo ob strani že kar predstavljaš, čeprav se ne poznamo, a so zate naredile in ti stale ob strani mnogo bolje in večkrat kot kakšna kolegica v resničnem svetu, saj je preklemano težko razumeti doživljanje neplodnosti, če sam nisi v tem. Še enkrat hvala-Witch, Katte, Littlesun, Vivaldi, Monsy, Curly, Helenčici in še in še...
Kar se mi pa zdi pomembno pri odpiranju te teme svoji okolici, je tudi partner. On tudi trpi in stavim, da se malo moških o tem pogovarja s svojimi kolegi, starši... Kolikor se z nami, pa vemo kako se to ponavadi konča, sčasoma mu prenehaš razlagat, ker preveč trpiš ob pogledu na njegovo žalost, ko pride .... S tem, ko sva (no bolj sem ) razlagala okoli o težavi, sva se začela družiti tudi s kakim parom s podobno izkušnjo. In kako olajšanje je bilo to za mojega, najprej je bolj pasivno, z vinčkom v roki prisostvoval pri pogovorih, je pa s strani drugega moškega videl in slišal, da ni edini, ki strelja doma v prazno, v ambulanti pa igra ročni nogomet in si neizmerno želi otroka. Takrat se je moj ful sprostil, saj tudi moški rabijo pogovor o tem, ne pa samo z jokajočo partnerko!
In na bruhanje mi gre ob takih starših, ki jih je opisala anonimna, res. Pa koliko jih je s tako miselnostjo, sploh se mi dviguje ob izjavah določenih ob tem predlogu glede porodniške, da mu žena ne bi zaupala otroka tisti mesec, ker otrok že skor shodi, da on nebi izkoristil, ker ne bi zdržal.... ja, halo...
Jaz pravim, hvala bogu, če je že moralo tako biti, za najino izkušnjo o neplodnosti, ker če bi nama uspelo ob prvem nezaščitenem držanju nog narazen, bi morda bila ena izmed takšnih staršev. Tako pa sva v tem času prešla marsikatero krizo, se naučila poslušati in pogovarjati, si zaupati, pozabila na malenkosti, zaradi katerih sva se tako rada sporekla in kavč ter TV sta najina največja sovražnika, ko imava čas za naju. Vem, koliko mi je stal ob strani in on ve koliko sem morala prenesti in upam, da najin otrok ne bo hodil v vrtec reklamirat adidas, nike... izdelke, ampak kakšno drugo vrednoto, ki sva se jo midva naučila v teh letih neplodnosti, pa se jo drugače mogoče ne bi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mislim pa da bo od danes lažje živet, ko ne bo tako vroče, tele temperature res malo skisajo možgane, se mi zdi da smo bili vsi kot tempirane bombe.
Predlagam da se z dragim dol vsedeta in se pogovorita v vsem, kar vaju muči, povej mu točno kako se počutiš, ker včasih si ženske mislimo da je to celemu svetu jasno, pa ponavadi moškim sploh ne kapne. Verjamem, da ko mu bo jasno, kako hudo ti je, bo absolutno na tvoji strani in bosta mogoče skupaj stopila in se "uprla". Da ne boš samo ti tisti "krivec", joj upam da nisem preveč zakomplicerala 
.
!!!!! 
. Pa ne toliko zaradi živčkov kot zaradi tega, ker se ful čudno počutim. Slabo mi je malo, vrtoglavična sem še vedno.... Saj zna bit kriv pritisk in tole vreme, ki se dans spreminja. Spodaj me tišči, ščemi... noro. Pravi čustveni in fizični vrtiljak... Test zaziher kupim že danes, potem bom pa vidla kdaj ga bom prvič naredila.
