|
lunica86 -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (23.6.2013 12:08:52)
|
Ti si se odločila, da se preseliš k njim . S tem nisi le zamenjala hiše, temveč celotno družino z vsemi navadami in lastnostmi vred.
Ja, res je, sama sem se odločila, da greva živet k njemu. Dejansko sem si jaz želel življenja v mestu, podnajemniško stanovanje oz. samo da bi bila nekje sama. On mi je že na začetku zveze povedal da iz kmetije ne gre oz. si niti ne predstavlja da bi živel kje drugje kot na podeželju ( doma), ker bi se počutil kot da je v zaporu. Eden v zvezi mora popustit, ker da vlečeva vsak svojega konja na eno stran nikamor ne pele zato sem popustila in pristala na skupno življenje pri njemu. Vendar po pravici povedano sem pričakovala, da mi bo bolje pomagal vpeljati v družino. Imam občutek da se še vedno ni odlepil od svoje družine oz. da prej njim prav in je v večini na njihovi strani. Nisem prišla k njim ker nebi imela kam navsezadnje bi lahko bila pri meni. Zato tudi jaz pričakujem, da se bomo drug drugemu prilagodili in da bojo delno upošteval tudi moje želje.
Da si ne boste sedaj narobe predstavljali…nisem sedaj neka grozna tamlada brez olike. Mi se načelomo lepo zastopimo tudi z obema »taščama« zelo lepo komuniciramo. Kuhamo tako da naprimer jaz skuham, za nas vzamem stran in jem z otrokom takrat ko pride domov mož. Njim pa nesem dol in jejo ko pride tast iz službe. Isto obratno če kuhajo one si vzamem gor oni jejo dol. Zakaj tak način? Predvsem zato ker ko smo jeli dol se dejansko z možem nisva uspela nič pomenit. Po kosilu se je pa šlo takoj delat. Zvečer je prišel okol 20.00 do 21 noter dejansko otroka ni nič videl midva pa se tudi nisva uspela kaj dosti pomenit ker se mu od 8 urnega dela v službi nato še dela na kmetiji ni dalo, kar je čisto razumljivo. Tako si sedaj po službi vzamemo 40 min zase da smo skupi zgorej pojemo kosilo, se pogovoriva kaj o službi in kaj se je dogajalo v toku dneva popijeva kavico se malo poigramo z otrokom in greva vsak na svoje delo. Med vikendi jemo skupej ravno zato da se kaj pomenimo tudi z razširjeno družino. Jaz ne vidim v tem nič spornega, da si želi imeti mlada družina tudi čas zase.
S tem, da nakažeš kam greš oz. pribljižno poveš kdaj se vračaš, je pač nekaj normalnega v družini ( ožji in širši), ker nam pač ni vseeno za druge.
Zadeva je taka, da gremo pogosto ob nedeljah mogoče kdaj tudi med tednom na kak izlet, toplice. Meni je logično, da se pove normalno, če drugega ne zaradi kosila. Ampak mi je dovolj, če povem v soboto, da nas v nedeljo cel dan ne bo in to je to. In naj bolj me moti to da drugi dan zjutrej rabimo na vratih celo društvo da sploh lahko gremo. Zakaj preprosto ne morem jit čez vrata brez da bi se komu prfočkal oz. zakaj ni dovolj samo to da gre mož in reč mi sedaj gremo. Ne… treba otroka iz roke v roke, kam pa greste to, ja kdaj pa boste prišli, kaj greste k tebi domov???…mene to moti to se mi zdi resnično vtikanje. Saj so seznanjeni da gremo, da nas ne bo na kosilu in da bomo prišli proti večeru. Joj pa še en kup drugih stvari je, ki jih je sploh škoda oment.
Zakaj se ne pogovorim?? Hm…dobro vprašanje…zato ker se je težko pogovoriti s tastem in taščo če pa se zdi partnerju da to ni pa ja nič kaj takega da samo kompliciram, in težko če si v tem primeru sam.
Ko ti je bilo svetovano, da pač naredi nekaj fizičnega, da se boš vsega tega rešila ( se odseli, naredi svoj vhod...), si to zavrnila z opravičilom, da ne želiš takoj vnašati nekih novitet v svoj novi dom, če si komaj prišla. Kaj ne želiš.!? Ravno to očitno počneš. V družini kjer so si pač bili navajeni povedati kam gredo, kdaj pridejo, zakaj je z določeno stvarjo pač tako kot je...želiš vnesti nekaj novega. Več ignorance, manj pogovora, manj izmenjavanja informacij. Ti želiš, da se spremeni celotna partnerjeva primarna družina, ti pa ne. To je v mojih očeh precej večja sprememba kot pa ločena vrata.
Joj…ogromno sem se njim prilagodila ogromno spremenila, način življenja, način razmišljanja. Ravno zato ker jim želim ugajat, kar me moti čez eno uho not čez drugo ven, probam bit prijazna…Ampak ne uspeva mi vedno, včasih mi zmanjkuje energije. Največkrat je tako da se nabira v meni in na to v banalnem brez veznem trenutku eksplodiram.
Želim pa tudi da oni sprejmejo novo družino. Zakaj ne pustijo sinu odrast? Zakaj nam ne pustijo da zaživimo? Tudi oni so mogli pričakovat da dejansko s poroko so pridobili novega člana. In da ne bo več tako kot prej. Da bojo male novitete.
(Patrino)Končno je razumela, da njegovih staršev v bistvu ne zanima kam onadva hodita, temveč sprašujeta le zato, da sta na tekočem glede tega, kdaj bo pri hiši dvoje odraslih rok več in se bodo lahko lotili kakšnega večjega opravila.
Naj povem da gre za majhno kmetija. Ampak je le vsaki dan nekaj za delat. Mi se vedno prej pozanimamo glede dela ali je kaj za naredit naslednji dan ali ne. Največkrat imamo proste dneve med tednom ko je dež takrat si privoščimo kake toplice, šoping…pač kar je. Tako da kar se tiče tega vedno pazimo. Večinoma pa gremo ob nedeljah ko se pri nas nikoli ne dela. Tako da ni to problem. Je pa res, da smo na ta račun velikokrat slišali da velik laufuramo okol. Ja pa kaj pač gremo. Na tak način smo malo sami od doma.
Patrino – kar se tiče drugega napisanega se precej strinjam točno tako je in probam tudi to sprejet da se od mene sedaj več pričakuje.
Ronja - Tole je pa mene zmotilo. Ne moreš tako govorit s partnerjem, no! Vidim, da nisem edina, podpišem Izabelino. Mislim, da on malo manipulira s tabo, mogoče nezavedno, vsekakor pa se ne vživi bate in to ni dobro.Moraš dosešt, da te mož vidi, tu sploh ni glavni problem tast in njegov nadzor, čeprav seveda tudi ta ni nezanemarljiv;).
To je res, da se ne vživi vame. Meni se zdi to skrajno nespoštljivo, vendar spet po drugi strani ga razumem glede na to da je njemu tudi težko saj so njegovi starši in stari starši s katerimi je celo življenje živel jih spoštoval in od vsega tega pritiska mu je ušlo čeprav to zdaj že kar parkrat. Jaz vem, da mu tega ne bi mogla nikoli reči.
Ronja - Coolgirl, začni gola hodit po stanovanju oz. ko greš iz kopalnice. Ko te bo parkrat tako dobila, bo verjetno tudi njej postalo nerodno in bo začela trkat;).
Mene je tašča dobila zgoraj brez spodaj sem bila pa v spodnjih hlačkah ko sem se pripravljala da se grem stuširat pa še kar stala je pa gledala. Jojjj kaj me je bilo sram. Ampak še vedno hodi gor sicer malo potrka samo zelo narahlo da je skor neslišim. Kaj čem….saj me moti sam navsezadnje sem pa v njeni hiši. Pregovor »ješ moj kruh poješ mojo pesem« Kaj ji naj rečem da naj ne hodi gor oz naj pozvoni a živim v njeni hiši? Mal hecno je.
Ajsek - Ampak problem je v tem, da ob priselitvi v neko družino (kar se je tu v bistvu zgodilo - avtorica in njen mož nista formirala nove družine, ampak se je ona vključila v njegovo) ne moreš pričakovat, da boš lahko na novo formiral ustaljena "pravila".
V bistvu se imaš pravico sam odločit, če boš v takšno ureditev vstopil, nimaš pa (pomoje) pravice potem rušit ustaljenega režima, ki očitno za to familijo funkcionira.
Jaz sem mnenja da se drug drugemu prilagodi. Navsezadnje so lahko hvaležni da sem prišla k njim, lahko bi njihovega sina prepričala in bi šel drugam živet in ne bil doma. Tu ni več staro prepričanje ko pride tamlada se vrže po hiši.
Patrino - lunica86 mogoče še nasvet, da se vsedeš z vsemi in jih malo poveš, da te moti in da tega nimaš rada, ter da si tukaj doma in da se ne pičutiš srečno. Pogovori lahko tudi naredijo čudeže, če jim poveš na lep način, ne da jih napadeš. Isto s partnerjem.
Kot sem že zgoraj napisala da je malce težko če moti to samo mene partnerja pa ne. Sem pa že velikokrat povedala taščam tako na lep način pri delu ko kramljamo. In se je videlo da me razumejo sam kaj ko jih pa vedno zanese in pozabijo in je ista zgodba naprej. Tastu pa če vam čisto po pravici povem se bojim navezat pogovor na take teme, ker je pravi gospdar in me ga je malo strah tako da za ta korak rabim še čas in me je strah da me ne bi razumel ozirom napačno si to razlagal. Sicer je pa tudi problem, ker so zelo prijazni do mene in mi je sploh težko kaj reč da me moti ker bi zastopili to kot da sem nehvaležna za to kar mi nudijo. Tako da ni lahko. Naj povem da niso neki zmaji so zeloooo prijazni ljudje samo jaz imam pa tudi določene želje in navade. Normalno pa tudi da pride do kakih nesporazumov.
|
|
|
|