|
filipinab -> RE: Junijke 2013 (29.8.2013 9:45:15)
|
Dobro jutro.
Sinočnejše uspavanje je bilo maratonsko, noč srednje ok, zdaj pa 30 min že spi, lih tolk, da sem lahk zrezke dala dušit.
Dansas - MOJA PORODNA IZKUŠNJA ni bila lepa, bila je težka in dolga. Nisem je opisala, ker sem se pridružila kasneje, tak da jo bom zdajle, bi pa bila vesela, če bi še katera od vas napisala svojo izkušnjo.
Že mal pred rokom sem morala v Aprn - ambulanta za patološke in rizične nosečnice- tam je bilo vse ok, rekli so, da je fant kar velik in da naj bom pripravljena tudi na carski rez. Ok. potem me 2 dni po roku ena G kar naroči naj pridem naslednji dan rodit[sm=zmeden.gif][sm=zmeden.gif][sm=zmeden.gif]
ok, pridem v P, me pregleda druga G, me skoraj nadere, kaj delam tam, če je vse ok in sem samo en prst odprta. dobr, sem bila odpuščena domov. in čez 2 dni so se ob 4:25 lotli popadki na 5 min, skozi od takrat so bili na 5 min. okol 8 sem prišla v P, nardil CTG, popadki so bili in potem smo čakal. ob 12h spet Ctg, ob 13:30 pa nisem mogla več zdržat, spet CTG. Takrat so me pa potem začel rihtat in ob 15:30 smo bili v porodni sobi. Plodovnica je bila zelena, mali se je pokakal. Ker sem imela popadke tako močne, so rekli da bom v urci rodila - super! Tudi odpirala sem se ok, sam mali se ni spustil v porodni kanal. Tako je druga babica bila prepričana, da se bodo odločli za carski rez, jaz sem samo prosila, naj me rešijo. Popadki so bili na 2 min, in potem so mi dali neko stvar za umirit popadke, ker je rekla, da me bodo popadki raztrgal. Ko je prišla zdaj spet ena tretje G je rekla, da ne bo carskega, na UZ so videli, da je otrok lepo obrnjen, in so me še pustili. po 8 urah ležanja na porodni mizi pa so se le odločili in sicer za vakum, ker se je mali lih tolk spustil, da carski ni bil več možen. Takrat že nisem več vedela, kaj se dogaja. Spomnim se samo pekoče bolečine, ko so me fajn prerezali (kasnej sem izvedela, da te pri vakomu še bolj perežejo kot pri navadnem porodu), raztegnili, dvakrat sem močno potisnila in otrok je bil zunaj. Najprej ni zadihal, v parih sekundah so ga spravili k sebi, ker se je napil plodovnice. Potem so mi ga dali na trebuh, to kepico. Jaz sem bila presrečna, po 3 min sem klicala starše in M starše, da imamo Filipa. Potem so naš uštimal, mene zašil, M je cel bled v naročju držal najino štručko. Bled je bil zaradi vakumskega poroda, HB jaz se tega medlo spominjam. Potem so pristavli Filipa da je nekajkrat povlekel dojko, M je šel izmučen domov, jaz pa v sobo. Filip v sobo za dojenčke. Vse ok. Drug dan je bil bled, ampak so rekli, da zaradi težkega poroda. Ok. 3 dan pride drug pediater, pove, da je dobil obporodno infekcijo in da bova vsaj še 5 dni notr. Saj takrat sem pač to mirno sprejela, ma potem med bivanjem na pediatriji me je zlomilo. Boleli so me šivi, mleka sem imela premalo, jest so moral na 3 ure, nihče pa mi ni pomagal pri pristavljanju in dojenju. Filip je bil v sestrski sobi , jaz v svoji. Obup. Potem sem prepoznala njegov jok, in šla kar tja, brez koga vprašat, šele takrat sem dojela, da je to MOJ otrok, zanje je bil le eden izmed mnogih. Takrat sem postala MAMA LEVINJA. Pil je dodatek in to po steklenički, kjer je kar tekloooo.
Sestre so bile zelo prijazne in ustrežljive, ni kaj, sam bolj ko sem potem doma razmišljala, več stvari sem povezala in ugotovila, da je bila ta izkušnja res katastrofa. Tud M je bil po dolgem porodu čist uničen, sva rekla, da morava hitr pozabit to izkušnjo, če hočeva met še kakšnega[sm=smiley36.gif]
Potem jaz do Filipovega 3 tedna sploh nisem mogla spat, 2 uri od 24 sem spala, sem mislila, da bom šla kar na psihiatrijo. Tudi pri dojenju smo imeli težave, posledica te nelepe izkušnje.
Zaključek je, da so zajebal naš porod. Če ne bi bilo vsega tega naprej s Filipom, jaz tega sploh ne bi analizirala. Tako sem se pa 100x vprašala zakaj???? in na vsakem pregledu sem izvedela, še kakšno podrobnost o porodu več, saj sem tam ob odpustu dobila samo papirje v roke.
No, po mesecu in pol sem prišla k sebi, zdaj je pa super. Mali raste, se lepo razvija, rad se carta in joška je zakon. Sem bila pa porodu res uničena in še sem. Punce, še bi lahko pisala....ampak naj bo dovolj zaenkrat. Bomo imelpa še enga, upam da, ampak v Šempetrski porodnišnici me pa ne bodo več vidl, gotov ne. Oskrba sestr, babic in hrana je bila super, ma tale porod pa ne. Še dobr da sem imela v sobi fajne cimre, če ne bi se mi pa res zmešal. V nosečnosti nisem nikoli jokala, zdaj po porodu sem pa prejokala za vseh 9 mesecev nazaj, tudi zdajle. [sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif]
Evo, naš mali čeblja in se mi sladko smeji - takrat je pozabljeno vse tole napisno. Želim si, da bi lepo napredoval, da bi bil zdrav fantič in da bi dobil še eno sestrco, no al pa bratca.
Srečanje - ko bo Filip mlace večji, se vam tud jaz pridružim, da se spoznamo. Če boste na obali, pa lepo vabljene, da se oglasite.
Midva sva se vpisala v Pilates za mamice z dojenčki - v torek začnemo. Me prav zanima, kako bo. Rabim nekaj, da spoznam še kakšno primorsko mamico.
Pa tud frizer se mi obeta[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
Bodte fajn, midva s Filipom greva pa cunje dat sušit[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]
Ajdi[sm=smiley1.gif]
|
|
|
|