ronja
|
sploh ne za malo, ki je oseba, ne pa neka plišasta igračka in ji vse skupaj bolj škoduje, kot koristi Na žalost lahko to potrdim iz izkušenj... Dejansko taki odnosi otroku škodijo - ko ti začne pa jokat otrok, takrat se ti končno svet prav postavi - da se ne sekiraš več toliko za izsiljujoče solze babic... Dejansko to, da svoje potrebe zadovoljuješ na otroku, ne glede na njegove, ni ljubezen, ampak egoizem. To si je malo težko priznat, kadar dela nekdo, ki ga imaš rad, ampak si je včasih treba. Jasno ji je treba povedati, da jo boste obiskovali, njen problem pa je, če v obiskih ne bo našla sreče in zadovoljstva. Za preostai del svojega življenja pa mora poskrbeti sama. Prav nobena tragedija ne bo, če bo prodala hišo. Čas je, da tudi v Sloveniji spoznamo, da gre človek skozi različna življenjska obdobja in da ni nikjer zapovedano, da je treba vse življenje preživeti v isti hiši. Živimo tam, kjer za trenutne okoliščine za nas najbolje. Pravzaprav bi bilo samo pozitivno, če bi prodala hišo in se preselila v kakšno oskrbovano stanovanje v skupnosti za starejše. Tam ne bi imela skrbi s hišo, tam je na voljo ogromno aktivnosti in tudi družbe. Tako bi lahko zaživela polno življenje in obiski vnukice bi ji bili samo bonbonček na torti, ne pa nekaj, o čemer v samoti tuhta in se smili sama sebi. Podpis. Ronja - zdaj pa so prišle meni solze v oči (kot moji tašči vedno user posted image , samo meni bolj pozitivno no), ko si napisala, da je za otroka preveliko breme, če mora bit nekomu smisel življenja... In ja-izkorišča kot majhen otrok. Moram priznati, da se mi je od začetka (od smrti) še smilila, zdaj se mi pa čisto nič več ne! Takes one to know one;). Ne prašaj, koliko se je meni smilila moja tašča, saj preden sva dobila otroke, sva si bili zelo blizu, marsikaj mi je zaupala, zato mi je bilo še toliko težje si priznat, da enostavno ne bo nehala, da ji ni važno, kaj s tem povzroča. Ampak to je bil čisto moj problem. To, da naju je manipulirala, pa najin, da si pač nisva priznala, da bi lahko bila tako zvita;). Zdaj tega ne more in se fajn razumemo:). Dejansko grejo tako daleč, kot si lahko dovolijo - zato nekatere bolj šarf punce tu gor nikoli nikjer ne vidijo nobenega problema - ker nikomur niti pod razno ne dovolijo, da bi tako delal z njimi in tudi vsi vejo, da bi jih takoj poslale v k*, če bi kdo poizkusil. zato se pa težko vživijo. Če pa si bolj softy, maš pa problem. Ampak če ne prej, se mame zbudimo, ko vidimo, kako to vpliva na naše otroke. Potem pa zarjovemo, hehe;). Meni se je Ronja sesula, čisto, jokala ko dež, da mi je končno kapnilo, da to, kar pravijo o strašno koristnem odnosu ni nujno res. Zdaj imajo pa fajn odnos in oni in mi n tamali ni nič hudo. Ne čakaj tako dolgo, škoda življenja. Problem je, kot je napisala vijoličarka, da se enostavno ne zavedajo, kaj počnejo. Vendar to ne pomeni, da ji morate to dovolit. Glede obiskov pa poslušaj svojo mami. Pa zakaj bi se matrala? Da ti ene tete ne bojo mele kaj očitat? Moja tašča je tudi imela to taktiko, da je vse našuntala, da naj me spametujejo, pa je tudi nehala, kopač ni po,magalo (moraš pa bit bolj vztrajna kot ona;). Trde kože ti pa ne prodam, ker še moja ni dovolj poroženela:D. Saj se bomo naučile ločevat tuje probleme od svojih, ene pač rabimo malo dlje;). Naš problem je navadno tisto, zaradi česar mislimo, da moramo pomagat vsakemu, ki zacmiha, pa čeprav vemo, da manipulira;). Pa problem je, ker jih imamo radi in se nam smilijo in bi jim radi pomagali... POtem pa včasih en vidimo, da jim s tem, ko jim ustrežemo, nič ne pomagamo, ampak samo podaljšujemo agonijo. Ampak otroci so najboljši učitelji:). Barbi5, ne prav nič nisi hudobna. Čisto normalno se ti smili ženska, ki je izgubila moža. Problem je, da bi rada pomagala, vendar ti ne moreš storiti ničesar, da bi bila ona srečnejša in zadovoljna. pooodpis. Dejansko če se raztrgamo, ne bojo srečnejše, pa če bi vsaki njihovi muhi ustregel niti če bi jim dali otroke za čisto, ne. Samo otroci bi bili nesrečni. Ni dovolj, ni VSE. Ona hoče nazaj tista leta, ko je bila ona mamica in pika. Vijoličarka, tole je pa meni malo odprlo oči. Čeprav vseeno zadeva ni tako črna: ko namreč ugotovijo, da z manipuliranjem ne bo več šlo in da imate svoje življenje, si vseeno osmislijo svoje življenje durgače - in so bolj srečne:). Tako da - če jih hočeta dobro, je ne smeta podpirat v tem začaranem krogu. Barbi, tudi moja tašča ni hotela nič slišat o raznoraznih društvih in dejavnostih za upokojence - dokler smo pač plesali naš ples, kot bi rekel tehnofil. Potem ko smo pa mi nehali in mala ni bila več "smisel njenega življenja", si je ap našla en kup stvari in zdaj je veliko bolj srečna:). In mi tudi:). Na srečo je tast še živ, ne vem, kako bi bilo, če ga ne bi bilo... Njej je bilo težko že ko sta se sinova odselila... če moram izbirati ali naj se joče moja tašča ali moj otrok, potem mi je čisto vseeno, koliko se ona joče, moj otrok se že ne bo. Hehe, zdaj mi je vse kristalno jasno, sem pa precej prejokala, preden sem prišla do tega. Takrat pa se je v trenutku vse postavilo na pravo mesto:). Barbi, če boste zrihtali to, si bo ona našla nov smisel in bo postala normalna babica vnukom, tako da ji boš tudi komot zaupala malo v varstvo. Vse je potem lažje:). Zaradi samih tablet tudi sama ne bi delala panike, obe babici sta jih že jemali, pa tudi ena sodelavka in glih njej bi svoje male najlažje pustila. Lahko je človek veliko bolj uravnovešen, ker se težave zaveda in hodi na terapijo, kot pa nekdo, ki jih ne jemlje, pa dela zgago - vendar če dobiva tablete po vezah in ne rešuje svoje stiske, potem je pa malo za premislit. Samo odnos poštimajte, pa bo. Bolj je problem kaj dela, ampak tudi to bo delala manj, če bo vedela, da ne sme. Tudi podpis pod tehnofila. je pa težko to videt, si priznat in potem še se postavit proti temu, če ti vsi tupijo, kako je vez babica - vnuk nekaj nepredstavljivo lepega in da tega nikakor ne smeš preprečevat itd... No, saj potem ti otrok pokaže in takrat ti je vseeno, kaj drugi mislijo:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|