|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Kaj storiti??
20.4.2013 11:24:37   
Barbi5
Pozdravljeni vsi!

Že velikokrat ste mi pomagali z nasveti, predvsem v nosečnosti in sedaj, ko sem mlada mamica;)) Ta dogodek me je neskončno osrečil, no oba naju z možem in najina pikica bo kmalu stara leto dni.

Da pa preidem k problemu, ki ga imam in zanj prosim kakšen nasvet, če se je komu dogajalo isto... namreč živiva pri mojih starših, sva si vse uredila za sebe, komplet stanovanje. Želja mojega moža je bila, da bi tukaj živela in ne pri njegovih starših (je bila možnost, sva oba edinca namreč), moja pa tako ali tako, vendar sva rekla, da se skupaj odločiva, tako je tudi bilo! Tedaj pa se je začelo s tastom in taščo!!-problemi!! Skoraj se jima je zmešalo, ko je sin odšel od doma. Tega je sicer že skoraj 9, 10 let, ampak predvsem tašča ni prebolela. Z menoj se pogovarja včasih čudovito, včasih pa ima takšne podle, da sem zaradi nje že velikokrat stegnila jezik, se skregala in jokala... moj pravi, da naj se sama pogovorim z njo, on se je že, pa nič kaj ne pomaga-da me ima rada tralalala... Ona je pa vsem naokoli razlagala, da smo ji sina ukradli, k meni je hodila in me kritizirala glede pranja, likanja, pospravljanja...-za njegovega sina. Vedno se to dogaja, ko njega ni zraven.
Ko se nama je rodila hčerka je bilo pa še hujše. Kar neke pikre pripombe so prihajale, v smislu tega, da mami bi pa to morala tako delati, pa zakaj tega ne drugače in tako dalje in tako dalje.... pa da tega otroka onadva tako ne bosta dosti videla, ker jaz ne bom dovolila in še tisoč stvari... po drugi strani pa sladka kot med že naslednjo sekundo.

Jaz sem se dostikrat razjezila, večkrat nisem niti hotela k njima, tako sem bila z živci na koncu. Vsi so se sprijaznili, da je "pač takšna" (mislim sorodnike ipd.), ampak jaz se pa ne morem! Ne more nekdo srati po meni kar naprej, drugo minuto pa me imeti rad.
Pred kratkim nenadna smrt tasta je pa pokazala njeno pravo luč. Ko sva šli z malo k njej, sem jo jaz objela, ona je en čas počakala, nato pa se odmaknila in v solzah tulila, da ima še samo vnukico in nobenega drugega več... na dnevih čakanja na pogreb je bila tudi pobuda iz moje strani, da gremo čimvečkrat k njej, navsezadnje nam je vsem hudo in nisem takšna, da ji ne bi pomagala/pomagali. Pa se je z vnukico malo zamotila, vendar je dajala izjave v smislu, da ima samo njo, da tako je ne bo pazila kaj dosti, ker jaz ne bom dovolila ipd. Absolutno bo tudi ona morala kdaj čuvati malo, ampak midva z možem sva se odločila, da bom jaz delala krajši delovni čas (4 ure) in sem se že dogovorila z delodajalcem, ker si iščem drugo službo, vmes bo pa ta čas izkoriščem z mojim sončkom kakšno leto verjetno. Pač nimava otroka, da bi ga drugi vzgajali (pa ne me obsojati), deda in babici bosta še več kot prišli "na vrsto", zato bo tiste 4 ure bolj mož pazil nanjo, ker ima takšen delovni čas.
No, dogodki so se vrstili, ko se je sestavljal govor (oporne točke), je lepo napisala, nama prebrala in vmes rekla, da se je sin poročil s "to in to osebo" in da ni niti treba napisati mojega imena. Jaz se s tem nisem ukvarjala, ker je bilo tako nama preveč hudo ob njegovi smrti, da bi padala na njene fore. Proti koncu je pa začela spet tiste njene in prišla ven z idejo, da ona bo tako hitro umrla za njim, da če midva ne bova nič vnukinje gor pripeljala, da bi se zamotila in da zakaj bi jaz sploh delala 4 ure in najhujše od vsega, da bi ona rada videla, da pridemo živeti k njej, drugače bo hišo prodala in šla nekam v stanovanje.... na pogrebu se nisva niti enkrat objeli, hodila je na drugi strani in me sploh ni pogledala, jaz sem raje dajala oporo (kolikor sem lahko) možu, on pač njej. Po pogrebu se peljemo na sedmino in smo se dogovorili, da pride tudi vnukinja njena za nekaj časa tja in jaz pač rečem, da kje pa je mala moja in je rekla, da zdaj pač naj hitro letim iz avta in jo zgrabim, da je ona ne bo mogla... tudi na sedmini je prišla in zahtevala, da ona več ne zdrži notri in da ji naj dam malo (je pa mala ravno jedla, tašča pa ni nič hotela), da gresta ven. Kaj sem se hotela kregati, sem prekinila hranjenje in ji jo dala, ker je tudi moj mož rekel, da le naj... stopil je na njeno stran, ona jo je nosila zunaj po mrzlem in mala je drugi dan bila sprehlajena... ne obsojam nikogar, samo nevem več kaj naj storim, ker mož je rekel, da če se pogovoriva glede njenega predloga, da če bi mogoče ona prišla živeti k nam (!!!) in da se bova pogovorila. Ne veste kako me je strah tega pogovora, ker niti slučajno ne pride v poštev!! Občutek imam, da je stopil na njeno stran in ne morem se kregati z njim, zdaj ko tako žalosten hodi okoli, očeta je imel namreč zelo rad.
Zraven tega je tukaj še žlahta, ki jih je napumpala in mi vsi povprek pravijo, da upajo, da bomo večkrat prišli k njej, da ji bom jaz sploh dovolila paziti vnukinjo... in po vseh teh dogodkih skoraj ni dneva, da ne bi želela, da se vidimo. Mene to ubija. Vem, da ne bi smela biti tako grda in egoistična, je dejstva, da je babica moji hčerki in vse to, vendar se bojim, da bodo mene živci izdali, pa ko bi bila tega od vseh najmanj "potrebna"...

Naštela sem le nekaj dogodkov in reči... sem tako že predolga, vendar lepo prosim za kakšen nasvet, ker se o tem preprosto skoraj z nikomer ne morem pogovarjati. Ob strani mi stoji le dobra prijateljica, ki mi pravi, da naj ne pozabim kakšno gorje mi je že prizadejala, vendar je tukaj še mož... uh, vsakega nasveta bom iskreno vesela!!
LP
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Kaj storiti??
20.4.2013 11:34:52   
benika
Jah, nič kaj zavidljiva situacija. Vsekakor je tule na prvem mestu pogovor z možem. Jasno in glasno mu daj vedeti, da ne želiš, da pride živet k vam, da to nikakor ne pride poštev, ker se boste pobili in lahko razpade tudi vajina družina. povej, da boste večkrat šli k mami na obisk in to je to. Ko se bosta z možem dogovorila, povejta to tašči. Bo težko in spt bo padlo en kup obtožb ampak za dobro vajine družine ne popustita. Ona bo že prebolela, rada te očitno tako ali tako ne bo nikoli imela. Pač se sprijazniš s situacijo in to je to.

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Kaj storiti??
20.4.2013 11:36:18   
Katy78
Ah ja, pač je takšna, kakršna je. Glede na to, da ne živite skupaj, verjetno nimate ravno veliko stika oz. ga imate toliko, kot vam vsem paše in jaz ne bi šla v to, da pride k vam. Pač ni edina, ki je/bo ostala sama Glede otroka - tudi če boš delal skrajšani delovni čas, ne odvračaj otroka od babice. Pišeš, da ni ona zato, da ti jo bo vzgajala, po drugi strani pa, da jo bo tudi ona morala kdaj čuvati. Morala? Nič ji ni treba. In si kar predstavljam, kakšna bo njena reakcija, če bo tamalo dobila samo takrat, ko ti ne boš imela druge možnosti varstva. Ne glede na to, da se ti z njo ne razumeš, je ona njena babica in vez babica-vnuk je neprecenljiva. Tako je pač moje mnenje.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 20.4.2013 11:37:42 >

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Kaj storiti??
20.4.2013 11:47:15   
Barbi5
BENIKA - hvala. To, kar si napisala, je čista resnica in tako bom v kratkem storila. Sem se pa že sprijaznila, da me ravno nima nevemkako rada, ampak se s to mislijo ne ukvarjam.

KATY78 - mogoče se res napisala narobe, ko sem rekla "morala", ampak padale so vse vrste obtožb, od tega, da mi ni potrebno delati 4 ure (kot da to delam zanalašč njej), od tega da bo tako drugi deda (ki živi pri nas) prišel na svoj račun, ona pa ne... vse skupaj se mi zdi kot tekmovanje. Vem, da se sliši mogoče noro, ampak tako je od rojstva - otroka ne bom videla, ker ga bosta onadva skoz imela (misli na moja starša), pa je še daleč od tega. Midva z možem sva se tako odločila, je pa jasno, da bom potrebovala varstvo dostikrat in takrat bo pač kdo vskočil... nikakor ne mislim otroka odvračati od nje. Ko bo pa večja, pa ne mislim poslušati, da ji bo govorila grdo čez mene, ker že sedaj, ko se pogovarja z njo, govori samo v smislu "če bo le mami dovolila, če bo le mami sploh pustila, če bo le mami..." pa niti slučajno jaz nisem omejevala stike z njo do sedaj, niti nisem delala razlik, smo tudi k njima šli na dopust par dni, da so se nacartali,... upam, da me sedaj bolje razumeš, ne znam čisto dobro napisati v kratkem, kaj želim povedati;))

(odgovor članu Katy78)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Kaj storiti??
20.4.2013 16:20:51   
Lukka
Draga Barbi5

Situacija nikakor ni fina, je pa še kako rešljiva, brez skrbi bodi. Dejstvo je, da ima tvoja tašča sindrom "pozabljene matere", ki je pri slovenskih materah še bistveno bolj prisoten, kot pri materah širom sveta. Glede na to, da je njen sin pač edinec, si nikakor nikdar ni upala predstavljati, da ta isti sin ne bi bil vedno 100 odstotno del nje, in tudi sinovi otroci bi po "njenem" morali "poznati" in upoštevati, sprejemati samo njeno ljubezen.
Predlagam ti, da zavzameš pozicijo vzgojiteljice in situacijo rešiš na najbolj enostaven in eleganten način.
Glej, tedenske obveznosti prilagodi predvsem sebi in svoji družini. Petkovo popoldne pa si vzemi skupaj s svojo hčerko za "izlet", kamor bosta vključili še njeno babico. Torej, omislita si živalski vrt, kamor bo z veseljem šla tudi tvoja tašča, nazaj grede pa se vstavite na pici, se pogovorite, posmejte, potem pa skupaj pri njej doma spijte kavico. Če bo mala izrazila željo jo pusti zvečer pri njej. Seveda pa tašči daj vedeti, da bi tudi ti rada videla, da bi ti bila v pomoč in bi ti še kako prav prišlo da bi soboto preživela s tvojo hčerkico, da boš ti se lotila doma generalnega čiščenja. To je zelo fin način komunikacije, četudi se je do danes le-ta že malo ohladila.
Skratka, na nek način ji moraš pokazat, da je tudi ona še kako pomembna v tvojem življenju in da jo (kljub temu, da živite drugod) še kako potrebuješ ob sebi.
Vedno imej pred očmi to, da je ona mamica tvojega moža in da če boste zaostrovali razmere, bo hitro prišlo do hudega nezadovoljstva, kjer pa bo najbolj trpel tvoj partner in hitro se lahko zgodi, da podleže živcem in enostavno vse skupaj popoka...
Ko boš načrtovala kakšno pohajkovanje po trgovinah jo lahko sem ter tja mirno povabiš, da se ti pridruži, predvsem pa tudi kakšno praznovanje (otroški rojstni) dan organiziraj v njeni hiši, ne samo pri sebi... Glej, draga Barbi, to so malenkosti, ki človeku veliko pomenijo. Mogoče pa sploh ni "žleht" temveč enostavno samo prestrašena gospa, da bo nekoč ostala popolnoma sama... Podzavestno. Navzven pa seveda dela take "štale", da se vsi za glavo držite... Ampak, ti moraš biti bolj pametna in to vzeti pod kontrolo!
Vem, da je težko, ampak tvoj mož ima rad mamico in tebe in otroka. Tega mu ne moreš odvzeti. Ne smeš. Ker sicer boš porušila tudi svojo primarno družino, kar pa bi bilo hudo narobe veš...
Glej, začni počasi. Pokliči taščo in jo jutri povabi na kosilo! Povej, da si se odločila da boste začeli z malo bolj organiziranim urnikom, ki bo ustrezal vsem! Boš videla kako bo odreagirala... Potem ji pa resnično lepo razloži, da želiš da je bolj vključena v družino. Aha, pa še to - Kupi ZLATEGA PRINAŠALCA in prosi taščo, če je lahko pri njej. Tvoja malčica bo tako s še večjim veseljem hodila tja in zelo veliko skrb bo imela, pa še z babico bosta imeli takojšen stik. Glej - vem, da me razumeš. Bodi malo "hinavska", bodi in naredi se tako, da boš ubogo ženico "prisilila", da se bo sama bolj odprla napram vaši družini in da bo resnično postala del nje! Rezultati bodo FANTASTIČNI!

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Kaj storiti??
20.4.2013 19:17:04   
mateyka
mislim, da je to v prvi vrsti med tvojim možem in tabo. samo če bosta z možem enotna, se vajina družina ne bo razdrla ali eden od vaju ne bo kronično nesrečen. tvoj mož se mora tega zavest. ozavestit mora tudi, da ni samo "med vama dvema" s taščo, ampak da je on tisti zaradi katere si ti sploh prišla v stik z njo in da samo on lahko ustavi svojo mati, če tebe ne upošteva.
glede matere pa - čustvena izsiljevanja so bila pač del njenega vsakdana, njen mož jih je verjetno sprejel, sin jih je pa navajen. tebi jih seveda ni treba (niti sprejet, niti navadit), se pa mora tvoj mož zavest da obstajajo, da lahko skupaj sodelujeta in najdeta najboljšo rešitev za tebe (da boš pomirjena) in za vajino hči (da bo imela "dovolj" babice user posted image ).

midva recimo ne dovoliva, da najini starši pred najino hčerko najudva kritizirajo (kakorkoli). enkrat je moja tašča nekaj omenjala najini hčeri da sva midva neskrbna (ona bila še dojenček ampak je njej govorila - saj veš, bogica ti ati pa mami ne dovolita..), ker ji nisva neki dala kot je tašča hotla in je moj mož takrat ful popenu in od takrat naju ne šimfa več pred tamalo. če ma kaj za povedat, pove nama in se zmenimo, če se da.

usedita se z možem in razdelajta kakšna so pravila v vaši hiši. s prihodom novega člana in smrti v družini se dosti spremeni in mogoče rabite na novo naravnat parametre, da boste lahko spet vsi zadovoljni. user posted image

(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Kaj storiti??
21.4.2013 9:56:20   
Barbi5
LUKKA in MATEYKA - vajina odgovora sta zelo različna, vendar sta oba sprejemljiva in mislim, da bosta oba tudi pomagala prebroditi to situacijo. Prvo bo treba res en konkreten pogovor z možem, za katerega se mi pa zdi, da je razpet med mano in mamo. Ima me res rad, vendar bi tudi rad stal mami ob strani in mislim, da misli, da mora to storiti tako, da ustreže vsem njenim željam.
Upam, da rešimo tako, da bo najbolje za nas in seveda najbolj za najino pikico in najudva.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Kaj storiti??
21.4.2013 14:21:31   
mateyka
zoo - midve sva imele letne karte (sploh ne pride tako drago v bistvu in do tretjega leta majo otroci zastonj afaik) in sva vsak dan (živeli v šiški-lj) hodile za uro-dve v živalski vrt. bilo je "nezaboravno" res. ni ti treba vsega obletat naenkrat, lahko se posvetiš živalim ki jo zanimajo, enkrat obdelaš plazilce, enkrat greš samo božat une mini pujse, ovce in koze, enkrat samo gledat kako hranijo une morske leve (majo mini show ob 11h in 17h afaik - sej piše zraven), enkrat sva sledile pavom; ko je mama imela mladičke, so bili v kletki pri sovah, da jih kake kanje ne odnesejo, in jih je mama čuvala, potem ko so pa zrasli, so jih pa spustili (pavi tam svobodno šetkajo okoli). imajo fatastična igrišča, mivko in vodo, plezala in trampoline, tobogane.. v glavnem nama je fuul dogajalo celo leto. zdaj ko nismo v ljubljani, mi je žal da ni živalskega vrta tukaj v bližini.
v glavnem - to je lahko povezava med babico in vnučko. imate letne karte in redno vsak teden zahajate v zoo. spomini bodo nepozabni in otrok se navadi živali. no in da ni to tko kot v knjigici, da kakci in lulaje smrdijo in da živali res veliko kakajo in lulajo user posted image ej, enkrat se nama je zgodilo, da sva v eni uri videle kakat leva, slona in opico - tamala je še cel dan govorila o tem user posted image

< Sporočilo je popravil mateyka -- 21.4.2013 14:25:24 >

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 14:42:46   
Barbi5
Po dolgem času se zopet oglašam, ker se je vmes zgodilo kar nekaj stvari. Ob upoštevanju vsega vašega mnenja, in seveda moje odločitve je stvar postala še bolj grozna, kot je bila!!

Z možem sva se večkrat temeljito pogovorila, jaz sem mu povedala vse občutke in pač to, da ne morem več!! Pa mi je že kot tolikokrat rekel, da zakaj se ne pogovorim z njo. No, nato je rekel, da se bomo vsi pomenili ob priliki. In smo se. Najprej pa še naj povem, da sta parkrat mož in tašča bila sama (urejala nekaj stvari) in tedaj je ona njega napadala, da zakaj ji ne da odgovora, zakaj ne pridemo gor živeti, da sigurno sem jaz kriva in to nočem, da je ona čisto sama, da ne zdrži v hiši dolgo in če bi mi bilo pri njej, pa bi vsaj to več bila in podobne... hvalabogu mi je mož to povedal, njej pa tudi, da imamo mi svoje življenje, da se ne mislimo zdaj seliti in da se naj pač sprijazni s tem. Po tem pogovoru pa je seveda sledil skupen pogovor. Mož je načel temo, da se pač ne mislimo preseliti. Šok! Začela je jokati, da je sama, da ne zdrži v hiši, da ima vsaj nekaj živali, s katerimi se moti in da je razmišljala, da bi si pri nas naredila prizidek. Tedaj sem se pa jaz oglasila. Rekla sem ji, da ne pride v poštev karkoli podobnega, da se midve pač ne razumeva preveč dobro, da bomo že kaj na obisk prišli, ona k nam in to bo to. Tedaj je rekla, da je to pač zato, ker odnos tašča - snaha tako v nobeni hiši ne štima, zakaj bi pri naju?! Nadaljevala je, da je srečna, da je sicer prišel sin v tako dobro družino, omenjala moje starše da kak so fajn, da so ga lepo sprejeli ipd. Oglasila sva se oba z možem, da zakaj je pa tedaj delala takšne zdrahe in vsem govorila, da smo ji sina ukradli-jaz in moji starši?! Na to je rekla, da bo že sam videl, ko mu bo otrok od doma odšel. Pa je mož rekel, da bi bilo prav, če bi bilo tako, da gre in si ustvari svojo lastno družino, da bova midva vesela kvečjemu. In spet, da imam krasne starše, če pa jaz skrbim za njega oz.najin zakon pa se njo ne tiče, da če skrbim za njega, njo ne briga. Je pa še do nedavnega dajala nasvete v smislu: mojemu sinu moraš prati s tem praškom, če ni bil vedno lepo oblečen-uh!, pa če je dobil kakšen kg gor, je dajala izjave v smislu, da ga preveč pitamo ipd.

Pogovor se je zaključil, ker nas je zmotil obisk. Zdaj pa vedno, ko pridemo skupaj, začne temo, da ona ne bo v hišo nič vlagala, da bo zdaj par let živela iz dneva v dan, nato se bo pa dokončno odločila kaj bo naredila in podobno. Pa sem ji jaz rekla, da kaj meni to razlaga? Ja, sem sama v hiši, ne zdržim....itd. Nato je še dala izjavo, da mogoče bo pa vnukinja čez par let prišla k njej živet, da ne bo reva živela bogu za hrbtom, ampak bo frajerka v mestu... naj povem, da smo oboji doma na deželi;)) in imamo enako daleč do mesta. Kot rečeno-zmotil nas je obisk.

Naj povem tudi, da so se sorodniki vpletli. Namreč enih par žensk (tet, sestričen...) mi je pred kratkim reklo, da če bom kaj vnukinjo gor pripeljala, da si tašča ne bo kaj naredila!?!? Sva večkrat res šli sami na obisk (že pred tem!!), pa se je vedno klavrno končalo. Zdaj pa tašča jemlje tablete za živce in se zelo čudno obnaša. Še bolj kot prej... Sva bili s hčerkico na obisku pri njej in smo bile pri majhni mizici. En čas jo je ona držala, en čas jaz, vse bilo ok, dobre volje, kar naenkrat pa zamahne z roko in reče, da naj že grem stran, da me onidve ne potrebujeta. Mene to tak šokira, da sem ostala brez besed, čez nekaj minut pa raje odšla-s hčerko vred. Ko pa pride k nam in smo same, je pa tako čudno, da joj. Vmes mala gre jesti in jo kar naprej moti, ji kaže igračke, da se nekaj dni nazaj sploh nisva mogli najesti v miru. Ji rečem, da naj malo počaka z igro, ona pa "kako je mami tečnaaaaa". Pa jaz pustim, da se igrata sami in uživata, vmes si kaj naredim, mala me pač začne iskati. In tedaj: ne hodi k mamici, bodi pri meni... naj povem, da se mala zelo rada plazi po štirih, samostojno še sama ne hodi. Tašča ji pa tega ne pusti. In sem ji rekla, da jo naj pusti. Ona pa, da se bo udarila, da naj bo raje pri njej ipd.

Pred dvema dnevoma, ko se je to glede hrane dogajalo, sta se zelo dolgo igrali in hčerkica je bila zaspana. Tedaj pa ponavadi, če sem kje blizu, želi k meni, malo čajeka in zaspi. Tašča se je začela poslavljati in jo je imela na rokah. Mala pa roke k meni kazala, ona jo pa stran obračala in ji govorila, da kaj ti bo mami, saj imaš mene, pusti mami ipd. Par minut in mala se je začela jokati. Pa sem rekla, da naj mi jo da. Ko je rekla, da ne, da bo že pri njej zaspala, sem zgrabila otroka in ji ga morala skoraj spipati iz rok, ji rekla, da gre spati in da naj da babici papa... mala naslonjena na mene v solzah že dremala in še pomahala, tašča pa začela na ves glas "papa" in kriliti z rokami ter imela že spet solze na sporedu...pa nisem več tam stala, ji rekla adijo in malo nesla v sobico spati.

Po tem vsem je meni počil film in sem še enkrat povedala možu, da se moramo pogovoriti in končati pogovor, ki smo ga načeli. Naj povem, da sem poskusila tudi na lep način - kakšno kosilo, jaz sem dala pobudo, da bi jo vzeli zraven par dni na morje (sicer s težkim srcem, ampak vseeno...) in je možu ob vsem tem rekla, da ona par let, dokler bo premišljevala kaj storiti, ne misli nikamor z nami hoditi.

No, jaz sem na robu z živci, sva se z možem vse lepo pogovorila, čakam priliko, da še tašči povem svoje, ker imam občutek, da ji mož ne upa in da mu vedno obudi občutek krivde-boga, sama sem. Se pa mož strinja z mano, z vsem tem, da jaz nisem nič storila, da je dvoličnež in zadnje čase še bolj čudna. Oba pa imava občutek, da kot da si želi, da bi vnukinjo ona "prevzela" oziroma nama jo vzela. To je mož meni rekel že pred časom, jaz pa si sploh nisem upala pomisliti. Zdaj razmišljam o tem, da bo bognedaj bogega otroka ščuvala proti meni!

KAJ ŠE NAJ STORIM?? Jaz sem ji ob priliki vse lepo mirno mislila povedati. Namreč tudi moji starši so mi to svetovali, ko sem se jim pač zaupala, ker se zelo dobro razumemo, tudi oni z mojim možem. Rekla sta, da se nočeta vtikovati, ampak da mene ne moreta gledati takšne, izgubljam kg za kg, živčna sem in da ju pač skrbi zame. Če miren pogovor ne bo zalegel, pa nevem kaj naj naredim glede tega user posted image

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 16:13:22   
ronja
Vedno se to dogaja, ko njega ni zraven.

Če ti je neprijetno bit sama z njo, pač pazi, da bo mož vedno zraven. To lepo deluje:).

Kar se tiče selitve, je prav, da si bila iskrena z možem, zato zdaj to ni več problem - ste se zmenili in pri tem ostaja. To, ad ona tega ne sprejme, je njen problem, ne tvoj. Vem, da ej težko gledat osebo, ki te čustveno izsiljuje, vendar je to žal kot z malim otrokom: če popustiš, potem vejo, da ta sistem dela in ga še bolj z veseljem uporabljajo;). Sicer pa zadeva ni neizhodna - veliko tašč je imel podobne prebliske, ko jim je bilo zelo težko sprejet, da vnuki niso njihovi otroci, vendar se vseeno dostikrat lepo konča in ko sprejmejo, da so babice, postanejo prav fajn babice:). Morata si pri sebi razčistit, da se ne pustita zmanipulirat in da bi vaju čustveno izsiljevanje čim manj prizadelo, potem pa ji lahko pomagata po svojih močeh.

Glede na to, da je ravnokrar umrl tast in da je tašla zato seveda nesrečna, bi bilo mogoče boljši način kot to, da ji date samo vnukico, da se zamoti, to, da se pogovarjate z njo - o njem. Večinoma ljudje, ki žalujejo potrebujejo pogovor o umrlem... Ne samo distrakcije. Ta je lahko dobrodošla kdaj, vendar je tudi za otroka to preveliko breme - če mora bit nekomu smisel življenja...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 17:51:31   
BellaB
Pomoje ima malo psihicnih tezav zaradi nenadne smrti in potem vam tezi, ker se pocuti osamljeno. Misli tudi, da bo prisla kam z izsiljevanjem v smislu... ce se ne preselite k meni, bom prodala hiso. Ja pa naj jo proda! V kolkor je v njeni izkljucni lasti ima vso pravico. V kolikor je pol lastnik tudi moz ima on pravico do polovice zneska... No to samo btw.

Glede njene selitve k vam, pa NO WAY! Nikar! Bo naredla raztur v hisi in se bosta se vidva z mozem zacela grist med sabo (vem kako razdvojeni so lahko sincki edincki).

Mogoce bi ji lahko predlagali tudi, da se vclani v kako drustvo ali klub, ki bi jo malo zaposlil, tam bi dobila nove prijateljice in prezivljala cas z njimi. Jaz verjamem, da je osamljena, da se pocuti odvec in to svojo osamljenost bi rada kompenzirala tako, da bi rada zase imela vaso hcer. Mislim sicer da ni nic narobe, ce jo malo popazi in da jo nekaj casa pustis v varstvu pri njej, da prezivlja prosti cas z njo (seveda ji moras dat striktna navodila in razlozit hcerine navade), vendar ji daj vedet, da si mama ti, da ne bos prenasala njenih izpadov in obracanja otroka proti tebi.


(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 19:46:28   
Vijoličarka
Strinjam se z ronjo - ne obiskuj je sama z 'vnukico', ampak vedno pojdite na obisk vsi trije.

Predvsem moraš dobiti tudi malo trde kože. Ona je odrasla ženska in če že vse življenje pride skozi z infantilnimi princesa Diana fintami, to ne pomeni, da moraš tudi ti oziroma tvoja družina postati njena žrtev. Tudi podrepne tete naj se zase brigajo. Ker pa si ti občutljiva in hočeš ustreči, pa smili se ti, vsi po vrsti trkajo na tvojo vest.

Ta 'samo vnukico še imam' je v bistvu samo  cviljenje, ker z vnukica ji v bistvu prestavlja samo neko sredstvo za izživljanje lastnih čustev, pa četudi jo zmoti sredi jedi ali nosi okoli po mrazu, da se mala potem prehladi. To ni ljubezen in skrb. Vnukica jo pač samo še ni 'razočarala', kar jo najbrž bo, ko se ji bo zdelo neumno, da se podreja njenim fintam.

Vnukica je lahko samo del njenega življenja, ne pa celo življenje in ves smisel. Sin je otrok, ki ga starši vzgojijo v samostojno ne bitje in ne 'lastnina', ki jo nekdo ukrade. Tragika teh ljudi je, da se ne zavedajo, da bolj bodo silili v druge in si jih skušali prilastiti, bolj se bodo ljudje odmikali stran.

Da ne boš več sama z malo hodila k njej, imaš čisto dobro opravičilo. Ti obiski niso razveseljujoči ali tolažilni za nobeno stran (sploh ne za malo, ki je oseba, ne pa neka plišasta igračka in ji vse skupaj bolj škoduje, kot koristi). Glede na to, da te ona že od vsega začetka čisto po otročje zavrača in tudi zdaj pravzaprav na nek način tekmuje  vse skupaj prerašča v bitko, kdo je bolj ubogi, da mu 'pripada' vnukica, ji ti nisi prav nič dolžna.

Jasno ji je treba povedati, da jo boste obiskovali, njen problem pa je, če v obiskih ne bo našla sreče in zadovoljstva. Za preostai del svojega življenja pa mora poskrbeti sama. Prav nobena tragedija ne bo, če bo prodala hišo. Čas je, da tudi v Sloveniji spoznamo, da gre človek skozi različna življenjska obdobja in da ni nikjer zapovedano, da je treba vse življenje preživeti v isti hiši. Živimo tam, kjer za trenutne okoliščine za nas najbolje.

Pravzaprav bi bilo samo pozitivno, če bi prodala hišo in se preselila v kakšno oskrbovano stanovanje v skupnosti za starejše. Tam ne bi imela skrbi s hišo, tam je na voljo ogromno aktivnosti in tudi družbe. Tako bi lahko zaživela polno življenje in obiski vnukice bi ji bili samo bonbonček na torti, ne pa nekaj, o čemer v samoti tuhta in se smili sama sebi.

Svet je velik in zanimiv, ogromno ponuja. Je obdobje, ko smo mladi in neumni, je obdobje odgovornega starševstva in je obdobje, ko smo starejši. Vsako obdobje je lahko bogato in zanimivo.

Da bi se preselila k vam, nima nobenega smisla. Ljudje, ki živijo skupaj, morajo drug drugega sprejemati in spoštovati. Ona ne namerava priti s sprejemanjem in spoštovanjem in ne misli sklepati kompromisov. Vaša družina se ji zdi najbolj primerno okolje, v katerem bo naprej samopomilovalno izsiljevala, kontrolirala in ukazovala, morda celo potihem sanja, da bi se vidva ločila in potem bi se njen sin vrnil k njej, vnukica pa, seveda, pripada njima.

Skratka, ne pokaži ji, da te prizadene, kar govori. Samo stvarno razpravljaj. Vprašaj, če potrebuje pomoč pri prodaji hiše in iskanju nove namestitve, predlagaj ji skupnost za starejše, tretjo univerzo, karkoli.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 22:00:54   
Barbi5
Ronja - zdaj pa so prišle meni solze v oči (kot moji tašči vedno user posted image , samo meni bolj pozitivno no), ko si napisala, da je za otroka preveliko breme, če mora bit nekomu smisel življenja... In ja-izkorišča kot majhen otrok. Moram priznati, da se mi je od začetka (od smrti) še smilila, zdaj se mi pa čisto nič več ne!! user posted image
In to, da naj ne bom sama z njo, je rekla meni tudi moja mami. Na obisk sama k njej res ne mislim več iti, ker je prenaporno.

Glede prodaje hiše in vsega smo že imeli tudi kratek pogovor in je prišla do sklepa, da ona tako pač najbolj poceni v hiši pride skozi. Sta si s tastom vse tako uredila, da še 100 eur položnic na mesec nimata. To res vsaka čast! Vzdrževanje hiše po mojem ne potrebuje, kot pravim, sta res imela vse dobro urejeno.

Ob vaših predlogih se pa moram samo bridko nasmejati. Sem jaz že možu to rekla, da bi si morala najti kakšno razvedrilo ali kaj. Saj sicer ima psa, kolesari rada, sprehaja se, gobari, ipd. Kolikor pa ima prijateljic, so pa vse sorodnice, pa še to nevem, če bi se reklo, da so prijateljice. Sva se z možem že pogovarjala, da preprosto nikoli baje ni imela prave prijateljice, vse samo "šimfa", da bi se pa ona pridružila recimo telovadbi za upokojence (je mene enkrat spraševala, ker poznam punco, ki vodi ure), pa je slaba šala. Prvo kot prvo ona pravi, da se ne počuti "starejša", čeprav je že nekaj let upokojena, kot drugo ji pa gre vsakdo se mi zdi na živce. Tudi sorodnike, ki ji nočejo nič slabo, meni šinfa, ko pa jih zagleda, pa druga pesem. Evo-to je še ena njena plat. Jaz preprosto mislim, da je kvečjemu vse prijateljice/prijatelje odgnala, kolikor zdaj še kdo k njej pride, pride zaradi pokojnega tasta... (pa to ne govorim z mojega zornega kota, sem odmislila najin odnos).

Vijoličarka, tudi to sva se z možem že pogovarjala, da bi najraje videla, da bi jaz "zginila" in bi njen sinček in vnukinja priletela k njej! Moram priznati, da razmišljam, kako mora biti šele mojemu možu hudo ob vseh teh mislih!! ... ravno zaradi tega, ker moram ostati močna, sem se odločila vprašati za mnenja še nepoznane ljudi-vas, da vidim, če sem res jaz najhujša, najhudobnejša itd. Trdo kožo pa kupim-proda kdo?!? user posted image

(odgovor članu Vijoličarka)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 22:41:37   
Vijoličarka
Barbi5, ne prav nič nisi hudobna. Čisto normalno se ti smili ženska, ki je izgubila moža. Problem je, da bi rada pomagala, vendar ti ne moreš storiti ničesar, da bi bila ona srečnejša in zadovoljna.

Toliko let sta z možem že skupaj, zdaj imata še otroka, ona pa še kar ne neha sanjariti, da bi ti nekam izpuhtela. Iz vsega povedanega je razvidno, da je ti pač ne moreš osrečiti, ker izpuhteti ne misliš. Vse ostalo, torej obiskovanje z vnukinjo, povabilo na kosilo, povabilo da greste skupaj na izlet, na morje... vse to zanjo enostavno ne pomeni nič. Ni dovolj, ni VSE. Ona hoče nazaj tista leta, ko je bila ona mamica in pika. Grdi, grdi čas in grda, grda ti, ki ste ji ukradli sina in ki ji ne izročite vnukice v izključno uporabo. Če ji torej nič ne pomeni, da bi bila del vašega življenja, pa naj se gre solit. Vi je niste izključili iz svojega življenja, izključuje se sama. To je njena izbira in njeno trpljenje je posledica njene izbire.

Zelo pozitivno je, da se tvoj mož tega zaveda. Torej da se ni sesul in na vrat na nos zahteval, da gresta zdaj vidva tja živeti, da pride ona k vama... da se zaveda, da sožitje ni mogoče, ker ona ni pripravljena na kompromise, ker te misli sprejeti, ampak misli vlagati energijo samo v to, da te izključi, izbriše, prežene. Ja, je hudo za tvojega moža. Hudo je spoznati, da te mati pravzaprav nima čisto nič rada, da si samo neko sredstvo za njeno čustveno izživljanje. Namesto da bi bila srečna, da ima ima sin dober partnerski odnos, jo to čisto sesuva. Čisto nič je ne briga njegova sreča, njo zanima samo lastno počutje.

Z možem morata priti do spoznanja, da enostavno ne moreta nič storiti, da bi se ona bolje počutila. Prav gotovo ne bosta šla narazen in prav gotovo ji ti ne boš izročila hčere, samo zato, da bo ona srečna. Če ona ne želi dojeti, da bi lahko bila srečna kot del vašega življenja, potem je pač to v njeno škodo.

Za vse tete in tudi taščo bi bil še najboljši odgovor: 'Mi je prav žal, ampak midva se ne bova ločila in ji izročila hčer, samo zato, da bo ona srečna, drugo je pa itak ne zanima.'

Nimata druge, kot da jo prepustita njeni samoti. Ni sin kriv, če ona ne zna navezati prijateljstev, ni sin kriv, če se noče udeležiti nobene od preštevilnih dejavnosti, ki so danes na voljo upokojencem. Razprave o tem je še najbolje voditi s čim krajšimi stavki: a da nočete k telovadbi, prav, potem se pa dolgočasite doma, če vam tako bolj ustreza.  Pika in konec razprave.

Otroci niso odgovorni za srečo svojih staršev. Sploh če je ta sreča povezana s tem, da se otroci odpovedo svoji družini in svoji sreči.

To so hude stvari, drži. Ni lahko. Ampak je treba. Bom ponovila še en ronjin zlati izrek, ki gre nekako takole: če moram izbirati ali naj se joče moja tašča ali moj otrok, potem mi je čisto vseeno, koliko se ona joče, moj otrok se že ne bo.

Trik je, da se naučiš, da te izrečeno ne prizadene. Trde kože se žal ne da kupiti, amapak je treba garati zanjo.

Kakorkoli je že tole hudo, vseeno, zelo srečna si, da je mož tak, kakršen je. To je velik blagoslov.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Kaj storiti??
4.6.2013 23:05:26   
BellaB
Podpis ce lahko... je vse Violicarka povedla....

verjamem pa, da s tako osebo, ki vse presimfa ni lahko shajat. vecno nezadovoljna in zlobna povrh. user posted image

(odgovor članu Vijoličarka)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 8:08:50   
saragr
Joj, res ti ni prijetno in ne bi ti bila v koži. Jaz mislim, da ženska ni hudobna ampak je psihično nestabilna in bolana. Kot si napisala, da je vsako minuto drugačna in do tebe in do hčerkice, to pomeni, da je z njo nekaj hudo narobe. Nimam ti kaj svetovati, saj so ti že predhodnice vse lepo napisale, samo ( kolikor sem na hitro prebrala ) ti je ena omenila, da ji včasih pusti hčerko, da naj čez noč prespi pri njej. Glej, tega ne naredi, ker se vidi, da ženska ne zna z otroci in glede na to, da še je tablete za pomirjanje je vprašljivo kako se bo do male obnašala, če jo bo sploh pazila, kaj če zaspi a mala jo nujno potrebuje itd.

(odgovor članu BellaB)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 10:21:52   
Barbi5
Vijoličarka-res podpis, si vse zelo lepo povedala! Ne bom komentirala tvoje besede, ker vse tako zelo drži, da je kar hudo, ko človek to znova prebere... res imam srečo, da mi stoji ob strani mož. Vendar se mi zdi, da v določenih trenutkih ne. Ne me narobe razumeti, ampak kot je na koncu napisala SARAGR, da če tašča jemlje tablete in je iz trenutka v trenutek drugačne volje (to je že tako bila prej, ko ni jemala tablet...no, je pa enkrat celo priznala, da je jemala tablete in se hodila jokat zdravnici, ko se ji je sin odselil...), ji jaz tudi ne bi pustila otroka v varstvo. Sva pred smrtjo tasta bili z vnukico in mojo mamo pri njej, tedaj je imela izpade, na koncu je rekla: "ti ne poznaš mojega sina-ko ti hčerka odraste, bosta skupaj z njo tolkla po tebi". Ob tem se je tako režala, da bi jo direktno na g... sem ji rekla, da kako se pa obnaša, ona pa še kar "saj boš videla hehehe". Tedaj sem potem prišla domov in jokala možu, da ona mi pa otroka že ne bo nikoli pazila!! Sem mu zdaj to tudi omenila in on ne odstopa od tega, da bi jo kdaj pa kdaj tudi pazila babica. Saj nevem več kaj si naj "zmislim", da se to ne bo zgodilo. Nočem je kaznovati preko otroka, ker to ni način in bom potem kot ona!

A mislite, da ji sploh naj kaj rečem? Namreč odločila sem se, da ji vse povem kaj me moti, postavim meje, da bi videla, da ne more več z mano pometati, ker mi bo vse živce popila!! Samo verjamem, da bo tedaj hudo-predvsem ona bo zganjala paniko. Samo mene to ne gane, ne več. Me je že tako predolgo časa!!

ISKRENA HVALA vsem za odgovore!!

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 12:01:22   
josephine27
Sicer nisi nikjer napisala kašne tablete jemlje tako, da težko sodim. Samo lahko rečem, da zelo veliko ljudi jemlje tablete pa tega ne veš, ker normalno živjo, hodijo v službo,..v bistvu smo še vedno vsi polni nekih predsodkov glede tega. Tako, da razumem tvojega moža, da ji zarad teh tablet ne bo "prepovedal" stikov z vnučko. Tudi smrti partnerja ne preboliš kar tako v nekaj mesecih. Ljudje to bolečino izražamo na različne načine, tvoja tašča pač z grožnjami in čustvenim izsiljevanjem. Iz napsianega sem dobila občutek, da ni ravno dolgo kar je umrl mož. Mogoče se bodo stvari tudi same od sebe čez čas malo umirile, ko bo tašča prebrodila krizo.

Sicer pa če ti ni do tega, da hodiš sama k njej ne hodi. Pojdite vsi skupaj ko imate čas. Sama res ne vidim težave, da hčerke ne bi kdaj pustila pri njej kako urco, če nima ravno potrjene neke hude diagnoze, da je nevarna za okolico. Kar se tiče selitve k vam pa dobro, da si to tako jasno izrazila že na začetku tvoje stališče.

Mož je pa mož. Razumi, da mu je le mama, da to ni sosedova Francka.



_____________________________



(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 12:12:04   
Barbi5
Tast je umrl pred nekaj meseci, zato je zadeva še res čisto sveža. Kakšne tablete jemlje nimam pojma, o tem nočem govoriti z njo, niti sama dosti ne komentira. Le govori, da ko kam gre (tudi na kakšno praznovanje naše male nazadnje), da ne more drugače, kot da poje 5 tablet.
Res mu je mama, a mislim, da si tudi jaz kot žena zaslužim neko spoštovanje od nje. Tega ne bom dobila, zato se tudi trudila več ne bom. Je pa čudna v smislu menjavanja razpoloženja, to od solz do histeričnega režanja v isti minuti. Moti me le to, da ko je z vnukico, komentira mene in je že večkrat jasno in glasno povedala, da naj grem stran, da sta onidve lahko sami, da mamice moja hčerka ne potrebuje zdaj ipd. Pa sem že verjetno kje napisala, da jih dosti tudi same pustim, da ne bo kdo mislil, da kar stojim zraven in "stražim".


(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 12:40:57   
astrid1
Jaz nikoli ne bi pustila lastnega otroka neuravnovešeni osebi, pa naj bo še tako uboga. Tašča rabi drugačno pomoč. Če je čudna, je čudna. Otrok to čuti. Za trenutek ju ne bi pustila sami. Sploh če v eni sapi joče, potem se pa začne histerično smejati. To je direkt za Vojnik, žal.

Zaenkrat bodi svojemu možu v oporu, zaščiti hčerko in skušaj pomagati na drug način. On je namreč tisti, ki bo urejal tole godljo.

< Sporočilo je popravil astrid1 -- 5.6.2013 12:44:05 >

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 13:10:10   
Barbi5
Žal resnično, vendar zgleda (po pogovoru), da si mož tega ne prizna, da sprejema mamo kot takšna, kakršna je-že celo življenje. Ko bi vi videli kako se obnaša, ko smo kje skupaj zunaj (kaj te vem, tekma, pijača) in sorodniki (je to parkrat bilo)-naju sploh ne pozdravi, začne jokati in samo roke proti vnukinji, prava scena no... in začne samo tebe imam etc. Sorodniki pa vsi, daj ji te vnukico, ta te tolaži kajne...

Kaj ji naj jaz predlagam, da obišče zdravnika?? Ker sedaj tablete dobiva "po vezah" preko ene med.sestre. Bojim se pa tudi tega, da če ji bom karkoli rekla in začela to temo, da bo še babnca kje na hiši si kaj naredila, da bo le prišla k nama živet... to me je prešinilo že večkrat... ah, to življenje... in te tašče. Ko berem tule forume in teme, bi skoraj o taščah lahko imeli svoj forum, če ne celo spletno stran ;((

(odgovor članu astrid1)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 13:24:30   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: Barbi5
... čudna v smislu menjavanja razpoloženja, to od solz do histeričnega režanja v isti minuti...

Je čustveno nestabilna. Lahko je tudi psihično nestabilna, ali pa ne. Vsekakor otroka ne bi pustil v varstvu nestabilne osebe (čustvene ali psihične).

Dejstvo je da tašča uporablja ali želi uporabljati otroka za svojo čustveno stabilnost. Na enak način poskuša uporabljati ali uporablja svojega sina. Kakorkoli že, uporaba otroka za lajšanje svojih čustvenih težav je zloraba otroka. Moje mnenje je, da moraš otroka zaščititi pred zlorabo (in uporabo).

Preveč se obremenjuješ s tem, kaj mislijo drugi. Kaj čutiš ti? In delaj kot čutiš. Na druge se ne oziraj. Egoistično brani otroka. Če ga ti ne boš, kdo ga bo? Oče kot vidiš, ne. Niti nimaš se kaj pogovarjat in razčiščevat. Oseba, ki nima dobrega mnenja o mamici tudi nima kaj delati z njenim otrokom. Pika. Ali drugače. Tašča si mora "prislužiti" bližino do vnuka. To pomeni da mora biti "normalna" po kriteriju matere otroka, ne po kriteriju sosedov in sorodnikov.

Kar se tiče njenih komentarjev. Ne vem zakaj si tiho. Ob vsakem njenem komentarju ji povej, da s takšnimi besedami, na tak način, sigurno ne bo dosegla kaj drugega. Tetam in sorodnikom pa tudi povej naj kar svoje otroke in vnuke vozijo k njej v varstvo.

Taščinem izsiljevanju se moraš postaviti pokončno in odločno. V prvem koraku ali besedi ji (in tvojemu možu) mora postati jasno, da njeno izsiljevanje ne sprejmeš niti pogojno. Tudi za ceno da si konča življenje. To je pač njena stvar.

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 13:26:44   
saragr
Če rabi pet tablet da se sploh kam premakne so to pomirjevala, ki so nevarna. Povzročajo odvisnost in to ti pomeni, da ko jih ne zaužije je njeno stanje neuravnovešeno. V tistem trenutku ne veš kaj bo naredila niti s psihičnega niti s fizičnega vidika. In ne, tak človek ni normalen, saj kadar ni pod vplivom tablet se izgublja v realnem svetu. In rabi ji strokovna pomoč. In ne, ne moreš ji zaupati otroka, ker ji lahko pade iz rok al i še kaj hujšega. In malo pobrskaj po netu o tem in razsvetli svojega moža. Ja itak da te tablete dobiva po vezi, ker ij jih noben zdravnik ne bi dajal v takšni količini, ker vedo da povzročajo zasvojenost in bi jo že dali na antidepresive. Uff, kolko boste šele imeli težav ko se bo tašča mogla odvajati. Povej možu o tem, naj gre informativno do kakega dohtarja, da se bo začel zavedati nevarnosti tablet. Mamica gor mamica dol, ženka je bolana in rabi pomoč.
S tem ko si napisala, da ji sorodniki govorijo, da njo pa vsaj vnukica potolaži, se vidi, da jo vsi obravnavajo kot malo dete Haloo.

(odgovor članu Barbi5)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 13:33:16   
mateyka
100% podpis pod tehnofila.

sem ravno hotla napisat, da se ni treba pregovarjat (z možem ali komerkoli drugim) glede varstva. ne razpravljaš in enostavno ne dovoliš, da pride do situacije, da se kdaj zgodi da bi jo ona sama čuvala. dokler se TI ne počutiš ok, da bi jo in dokler imaš pomisleke, sledi svojemu srcu. zaščiti svojega otroka po svoji vesti.

(odgovor članu saragr)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Kaj storiti??
5.6.2013 15:19:35   
Vijoličarka
Tudi podpis pod Tehnofila.

Jezi me tista medicinska sestra, ki ji daje zdravila.  Kaj se to pravi? Kako se lahko kaj takega sploh dogaja? Na tvojem mestu bi možu predlagala, da namesto da pritiska nate, da v škodo vajinega otroka neguješ taščino bolezen, napne vse sile, da se ta bolezen prepozna in začne zdraviti. Najprej mora k zdravniku, da se ugotovi, kaj je narobe z njo in temu naj sledi ustrezno zdravljenje.

Torej, odločno vztrajaj, da je z otrokom ne misliš pustiti same, ker je nestabilna. Otroci se že kot zelo majhni zavedajo marsičesa, pa čeprav samo energije. Odločno zahtevaj, da obišče zdravnika (lahko gresta vidva z njo). Če bo potrebna institucionalizacija, je prav, da tudi vidva sodelujeta s terapevti in nudita vso pomoč, dokler bo tašča sodelovala.

Možno je, da je tašča že dolgo bolna, a ker ni bilo prave diagnoze in terapije, se ji bolezen dramatično slabša. Ker se opravilna sposobnost ne odvzema kar tako, je na tašči, da se odloči ali si v resnici želi, da se v njenem življenju kaj izboljša ali prizna, da ji najbolj ustreza, da igra večno žrtev nekih namišljenih zlobnežev. Če se bo odločila za slednje, potem ti ne moreš storiti nič več. Itak se, glede na to da si osovražena snaha, že dosti preveč obremenjuješ.

Če tašča z odločitvijo odlaša, ker kupuje pomilovalni čas, v upanju da bo prej ali slej sin prišel nazaj domov (in pripeljal vnukico na trajno uporabo) ali da bo izsilila, da bo pri vas delala prizidek, potem možu jasno povej, da to enostavno ni mogoče. Razloge smo že obdelali - njo zanima samo izbris snahe in uporaba sina ter vnukice za negovanje lastne bolezni. V vsakem primeru bo povzročala kažin. Pišuka, ženska zameri lastnemu sinu, da je odrasel, si našel partnerko in ustvaril družino!   Če se bo tašča kaj 'poškodovala', se pa najame kakšno patronažno sestro ali negovalko. Se bo hitro postavila na noge, brez skrbi.

Skratka, izrazi pripravljenost, da boš pomagala pri zdravljenju, nikakor pa ne pri negovanju njene bolezni. Tete naj se gredo pa solit in naj pred lastnim pragom pometajo.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?