nejcko
|
Da ne bo preveč citiranja - odgovarjam na zadnje poste lilijane in Stanislave.
Glede povprečja - super povprečje se dobi, če ima nekdo plače 10 000, nekdo pa 500 - povprečje znaša 5.250, pa vendar to še ne pomeni, da tisti s 500 evri ni revež, kajne? Še vedno ima samo 500, oni drugi pa tudi nima samo 2.500, ampak ima še vedno 10.000. Toliko o povprečju.
Drugič, sem že ene 100x napisala, pa bom še stoprvič - poznamo dva tipa revščine: relativno in absolutno. In neka demokratična država, predvsem tista, ki se ima za socialno, is še zdaleč ne sme privoščiti, da ima absolutne reveže (to ao uni za eno pest riža na dan ali živeči v kartonastih škatlah pod mostom). Relativna revščina pa se vedno meri glede na povprečen standard v državi. In če je standard v državi, da imajo ljudje mobitel in računalnik, je tisti, ki tega nima (pa ne po lastni želji, ampak ker si ne more kupiti), relativno reven. Pika, konec.
Ne nazadnje te tudi vsak delodajalec, kjer se želiš zaposliti, vpraša, na kateri mail ali telefon naj te obvesti o izbiri za sprejem na del. mesto. Malo čudno te bo pogledal, če mu boš rekel, naj ti pride informacijo ustno povedat pod Tromostovje, kajne? Dvomim, da te bo zaposlil, sploh, če boš prišel na razgovor v strganih oblačilih ali oblačilih izpred 20 let in z 10 cm sivim narastkom na laseh, kandidiraš pa za del. mesto npr. bančne uslužbenke.
Torej, nek standard v naši državi obstaja in samo glede tega se lahko pri nas pogovarjamo o revščini.
Pod tretje, tudi jaz sem zagovornik, da naj vsak živi v skladu s svojimi zmožnostmi. In se tega tudi sama držim, zato se, kljub temu, da trenutno živimo samo od moževe tregovske plače (ta pa je krepko pod slovenskim povprečjem, kajne), ne prištevam med reveže. Zaenkrat kar shajamo, tudi na račun tega, da znam varčevati in/ali ker nisem klasični sodobni (zakreditirani) potrošnik. Pravzaprav si na ta račun lahko tudi kaj privoščimo - zlasti tisto, kar je nam osebno prioriteta (in to niso najmodernejši modeli mobitelov in vsa ipad navlaka ter firmata cunje).
A kljub temu ne sprejemam neoliberalistične politike. Ker sem mnenja, da bi mogel vsak delavec biti za svoje plačilo pošteno plačan. Kaj to pomeni? Da bi mogel biti plačan toliko, da bi vsak mesec komot pokril tekoče stroške, tudi tiste, ki so hočeš-nočeš del standarda naše družbe (mobitel in internet), predvsem pa, da bi si vsaj 1x na leto lahko privoščil vsaj en ˝bonbonček˝ - le-ta pa je seveda stvar vsakega posameznika; lahko je to kakšen drag kos oblačila, potovanje, elektronska naprava, ... pač nekaj, kar ima rad.
In še nekaj - dostopnost do kulture ni neko preseravanje, ampak je z ustavo zagotovljena pravica vsakega posameznika. Torej iti v kino ali gledališče ne bi smelo biti privilegij premožnih ali tretirano kot strahoten luksuz, ampak vsakemu državljanu dostopna možnost.
|
Natisni
. 
in se strinjam. 
), ker cilj opravičuje sredstva in se nekaterim koruptivnim politikom pač ni potrebno umakniti....... 
. Mobitel je letnik 2005 se mi zdi, upam, da dela še naslednjih 7 let 
. 
. 
