darhaha84
|
Se še jaz malo oglasim. Berem vas še lahko (sedaj ko ni več tako aktivna ta tema), vendar odpisat pa mi kar ne znese. V glavnem mi spet bolni - komaj čakam da bo konec teh viroz. Od njegovega roj.dne je zdele že 4ič doma, prej pa je bil od oktobra pa do marca skoz zdrav (malo je sicer pokašljeval vsake toliko časa in malo mu je z nosa teklo – kateremu otroku ki je v vrtcu pa ne). V nedeljo se je zbudil z zlepljenim očesom, neke izpuščaje ima po telesu (take drobne rdeče pikice), kašlja in smrka vendar pa nima NIČ vročine. Ali se kateri sanja kaj bi to bilo? Tako da sem malo ure koristila, malo je bil pri tašči in nisva šla k zdravniku, vendar če do jutri ne bo bolje se greva pokazat. mamica deklicam – upam, da je operacija uspela in ti želim čimprejšnje okrevanje, da boš šla lahko v nove boje za +. Ne izgubiti volje, če imaš žejo po otročku, vama bo uspelo Tippi – no važno da sta uživala in se sprostila. Bo pa + naslednji mesec ta*mala – lepo da si se javila, da vidimo kako kaj __ napreduje. Lepo je slišati lepe novičke. Glede sladkorne pa potem le ni tako slabo – bo pa po porodu potrebno manj truda s hujšanjem, ker boš s kg še v minusu michelle1 – ful dobr. A to delaš sama doma. Si pa ful discilinirana. Jaz ne vem če bi zmogla vsak dan. Ker sem kar dosti sama in sem v bistvu fraj ko gre E.spat. Mož velikokrat pride domov šele ob 6ih, 7ih – malo preden se z E. začneva odpravljat spat (večerja, umivanje…). Bom poizkusila. Se moram pa pohvalit, da sem začela bolj intenzivno teči – skoraj vsak dan (ponavadi v nedeljo ne, ker likam zvečer Jaz računam na to da ko bosta dva (ali trije), da se bodo (ko bodo malo večji), kaj skupaj zaigrali in bo malo več časa, da lahko kaj postorim. Saj vem da jih imaš ti več, pa ne jambraš toliko – se ti klanjam, kako lepo to folgaš. Jaz se včasih počutim tako obupna mama, ker res ne morem kaj dosti narediti ko je on zraven, ker mu gredo same luparije po glavi. Tisto ko rečeš ne je najboljše. Vse si nekaj za vrat daje (od torbic, vrečk, pasove – ko jih najde) in teče okoli s tem (bolj ko mu razlagam da se lahko zadavi, bolj mu je v veselje to delat). Zadnjič mi je prinesel pokrovček od doze ko sem šla na WC in rečem kje je to našel in je v spalnici nad posteljo doza in je ven skopal (noti pa elektrika). Z možem sploh nisva videla tega ko smo prišli sem. Vse mu je fino v vtičnice tlačit (kulije, barvice…). Res, samo gledam da si kaj ne naredi. Zato komaj čakam da je tako vreme da gre lahko ven, na poganjalčka, igrišče in se tam znoriva. Pa da ne govorim o trmi – joj. Zdaj je pogruntal, da je fanj izsiljevat (se jokat), pred vrati (zdaj smo v bloku), ker mu rej popustimo ko se dere – da se nebi mislili sosedje da ne vem kaj delamo z njim – to je moževo mišljenje. Ali so vaši tudi taki v tem obdobju – mislim da so isti letnik (2011)? No, saj ni tak ves čas, samo pa ko dobi napad nagajanja je pa joj. Ponavadi je to ko išče pozornost. Drugače mi pa ful rad pomaga v kuhinji (delava piškote, zavitke, miksava, kuhava…) Drugače pa že komaj čakam jesen, ko začneva delati na , ker že komaj čakam da bom spet . In potem dišečo štručko. Mislim, da jo bo E.kar lepo sprejel
|