ronja -> RE: Delitev stroškov! (11.10.2012 11:29:40)
|
Joj, ko sem pa tole brala, se mi je pa kar mračilo in najrajši bi napisala: "A si nora, da si pustiš tako od otrok?" ampak se bojim, da to ne bi bilo najboljše za samozavest, ki jo pa rabiš. mene so starši res preživljali še v času študija, vendar sem redno študirala, pa zraven dalala prek šs za svoje želje in da sem kaj prihranila. Niti pod razno mi ne bi padlo na pamet, da ne bi pomagala, če bi bili starši brez službe, jaz pa zaslužila. Ma ne vem, to je čudno. Razmišljam že,da spokam stvari in grem,pustim jih same in naj vidijo kako je življenje težko. Kaj pa če bi rajši otroka šla, ti pa ostaneš tu, kjer si, naj si onadva, plačata najem, vse položnice in vso hrano in ko bosta to super duper obvladala, lahko še tebe naučita, kako z 200 evri na mesec lepo skozi prit:). Pa če jim rata, naj se še pri nas oglasijo, ker bi nas tudi zanimalo[sm=smiley36.gif]. Lahko bi še tečaje začela izvajat, ker bo to verjetno precej iskana tema;). Ne, resno: naj začneta fanta vodit finance, če se jima zdi, da bi boljše znala. Vedet morata, koliko pridejo položnice. Če živite na svojem, potem je to že tvoj doprinos - da si pač kupila to stanovanje/hišo oz. si jo podedovala in imata srečo, ad ni treba plačevat še najema. Če sta polnoletna in se ne šolata, nimaš ti nobenih ne pravnih ne moralnih dolžnosti, da ju preživljaš, sploh če nimaš s čim. Ok, če bi se otroka na zobe metala, da bi kaj zaslužila, pa bi bila slabo plačana, ti pa imela bajno službo, seveda potem pomagaš in je to nekak moralna dolžnost. Če ste pa vsi na istem pa -ja, potem se pa deli na 3 dele, ne? In ne vem, če pridete s 600€ vsi z vsem skozi. Mogoče starejšega moti to, da mlajši nič ne prispeva. Daj jasno vedet, da to pričakuješ tudi od njega. po svojih zmožnostih, ampak očitno nista več otroka, saj sta polnoletna in končala šolanje. Če sta zbrala nekaj, kar ju ne zanima, sta es za to sama odločila, ne? Če ju ti nisi silila v to izbiro, potem to ni tvoja stvar - naj se naučita živet s svojimi napačnimi odločitvami, vsi se moramo;). Pač se zgodi, naj si sama iščeta delo, to NI tvoje delo! prenesi odgovornost nazaj nanju, sploh na mlajšega, če nič ne prispeva. PS. nisem prej brala ostalih, se pa strinjam, da to ni od včeraj in da sta otroka razvajena, pa da ju nateraj, da odrasteta. Organiziraj sestanek, prinesi vse položnice za en mesec, napiši stroške s stanovanjem (če je treba kdaj kako okno zamenjat, karkoli ste pač imeli letos, recimo, pa vse do pobitih kozarcev...), stroške z avtom, če ga imate (vse: registracija, gume, servisi, bencin, tekočina za steklo, olje,... vse!) in seštejte. POtem ugotovite, koliko rabite samo za to in koliko ostane za hrano. POvej, da lahko onadva to vodita, vendar pa zahtevaš, da so položnice plačane (in jih v primeru, ad prevzameta skrb tudi prineset_a dokazila, da so plačane, enako kot najemniki najemodajalcu, recimo;), če pa jima z ostankom rata boljše gospodarit, tudi super, boš samo vesela. In potem daj jasno vedet, da pričakuješ,d a bo tudi mlajši otrok prispeval svoj del, da si bo sam iskal službo in če mu ta, ki jo zna, ni všeč, je njegov problem, kako bo našel svojo. Da mu rada pomagaš, če te bo rabil, klicala pa zanj okoli ne boš. To je njegovo delo. Če se mu zdi ureditev nefer, naj si najde svoje stanovanje in vidi, kako se da prit čez mesec z 0 prihodki... Starejšemu povej, da tvoja podpora + 200 pač ne pokrije stroškov + napolni hladilnika z dobrotami in skup preglejte stroške in kako jih boste pokrili. Mogoče ju bo streznilo, ko bosta videla realne številke, saj se verjetno sploh ne zavedata. Povej mu tudi, da ni čisto fer, da daš ti za skupno življenje 100% svojega prihodka (celo nadomestilo), on pa od celega meseca 200 €, pa pričakuje še ne vem kaj za to. Naj gre v najem, pa me zanima, kako bo z 200 € pokril samo položnice... Imamo malo stanovanje, pa imamo višje stroške! povej jima, da če ne bosta spoštovala pravil, greste vsak na svojo pot, če se jima zdi to lažje, ker bo tebi tudi nadomestilo kmalu poteklo in ne boš mogla vsega sama financirat.
|
|
|
|