Jessy82
|
Hej!
Joj, joj, kak se mi smilite...upam, da vas čimprej mine ta kakalica  . Imam kolegico, ki ima tudi dobro leto staro punčko, je tudi dobila v vrtcu zgleda, pa še bratranca od tamale oba (so veliko skupaj). Pri nas je še nismo imeli, hvalabogu.
Mi pa hodimo  . Čist sami. Je od rojstnega dne naprej delal vsakič kakšen korak dlje. Najprej okrog klubske mizice, potem iz enega konca kuhinje na drugega, potem pa prideva domov iz vrtca en dan in presenečenje .... samostojni koraki, čist stabilni, brez prijemanja vmes. Zdej se še tudi lepo vstane, počepne in potem vstane. Kdaj se mu tudi seveda ne da, pa se še kar na tla spusti in gre po vseh štirih  . Itak še nima tak močnih nogic, da bi skoz hodil.
Drugače smo ok, zaenkrat zdravi, ena 2 dni sva bila doma, je blo mal vročine, zabit nosek,... Jedel je pa vedno ful.
V vrtcu počasi napreduje glede spanja, zdej spi po 40 min, pa še potem ga dajo v voziček, pa mirno leži/počiva še nekaj časa. Se pa menda dost crklja pri vzgojiteljici, no, sej se doma tudi. Me nič ne moti, da se, ker bo prekmalu konec cartanja.
Sama sem zdej začela projekt izgubljanja teže. Pred nosečnostjo sem vedno imela tam med 68 in 70 kg, zanosila sem s 73, dobila 10kg, vse izgubila po porodu, potem ko sem bila pa doma, je šlo pa kar gor  . In ko je tehtnica pokazala 79kg, me je udarilo, hallooooo, to je skoraj 80 kg, tak velik pa ne smem imet. Visoka sem pa 170cm. Idealno bi blo tam nekje mal pod 70kg, suhica itak ne smem bit . Pišem si dnevnik prehrane, zmanjšala sem vnos sladkarij, kruh jem samo do malice v službi, potem ne več, kosilo normalno jem, kakšno sadje ali oreščke med obroki, zvečer pa kakšne lahke stvari, solate, sir, salama, olive, brez kruha in take zadeve. Seveda brez grehov ne gre, sem včeraj pojedla 1 rebro in pol Milke, pa še kdaj je kakšen greh vmes. Ponovno sem začela migat, hodim 2x na teden na step aerobiko, kjer je poudarek na riti, zadnjici in nogah. Spomladi pa bom tekla, ker se nameravam zopet udeležit DM teka (5 km). Smo šle lani s prijateljicami, sem se premalo časa pripravljala, tak da sem imela vnetje kolena, sem šla vseeno tečt, nisem sicer mogla na vso moč, ampak pretekla sem. Občutek je bil neverjeten, sem jokala ko dež od ponosa, da mi je uspelo.
Tako, da mi bo tudi spomladi to izziv in motivacija za tek. Upam  ! No, mi je pa danes že pokazalo dobrih 76 kg, tak da zgleda. da sem na pravi poti.
Lp
|
Natisni
jooj upam da ni nič hudega...z vrtca smo prišli domov je blo vse ok,..pol pa je začel kosilo njihovo bruhat....bleeeh............. in prvič je to blo ob treh, od takrat pa do zdaj skos neki...zdaj mi spi revček....
bošček,..no bruha več ne ,..imamo pa drisko in to kar fino,.. 
ker drugače je res ko medo,..okrogel, rjav kot lisica, in meeehkiii......očke pa tako nežneee...rugece pa ma skrite za ušesi, da se ne vidijo takoj...
,..tako da upam da se tudi to uredi,... jemo bolj malo,..včeraj je tako malo pojedo da se še vsega spomnim,..em košček kruha, dva prepečenca,.pajs jabolke in tri grisline..... danes pa tudi ne kaže d bi kaj več..ne ups za kosilo je par žličk juhe..
