ronja
|
sva pa en drugemu velik zaupnik in sva si v oporo
Lej, lepo, da se bratje in sestre razumejo, ampak kljub vsemu: ko odrastemo in imamo partnerja, naj bi bil on/a naša prva opora, štekaš zdaj? Ni ok, da tebi več zaupa kot njej. NI,pa če se na glavo postaviš, ni. Če ona tega zaupanja ni vredna, se mata onadva za zmenit, vsekakor pa je pametno te sumnje pred rojstvnom uredit, da pride otrok "na čisto".
Punca ima prav: imata starše, živita pri njenih, ki jima verjetno ne bojo izstavljali stroškov, novorojenčku je pa čisto vseeno, kako velika je soba . Stara je 21 let, nič strašnega se mi ne zdi, da jo še preživljajo starši, večino so nas. Hrana zanj je zastonj, ona in on bosta pa enako pojedla kot do zdaj in bo to šlo verjetno iz istih žepov kot do zdaj. NI treba, da so takoj v svojem stanovanju, če ne bi imel nihče od njiju službe (je lažje, ni pa nujno).
Mi živimo v 2 sobnem malem stanovanju, pa nas je 5 in ne boš verjela, otroci ne kažejo nekih znakov nesreče, nelagodja ali utesnjenosti. V malem pač drugače živiš kot v večjem, več si zunaj, manj imaš praholovcev, pa več se stiskaš:D. Midva bi se sicer rada preselila in jasno, da ne bomo vedno tu ostali, ampak ti povem, da mali otroci nimajo nekih problemov zato. Ko so večji, si zaželijo svojo sobo, to je res, zdaj pa so itak tam, kjer je mama - na morju smo bili v precej večjem, pa so mi bili non stop za petami in smo se ravno tako drenjali kot tu:D. Tudi midva imava posteljo širine 110 cm. In ja, gor spi z nama še dojenček. Ja, že 6 let spi še kdo zraven . Najin problem, če nama ni težko;) Enako pri njiju. To, kako bojo spali v tisti postelji, je njihov problem. Ti se lahko sekiraš, če želiš, ne boš pa s tem čisto nič pomagala. In tudi ona ne bi s samim sekiranjem čisto nič pomagala. Pomagalo bi, če bi tvoj bratec sfiniširal diplomo in našel službo in če bi ona, če lahko, kaj delala preko šs. Samo sekiranje pa čisto nič.
Ne živimo od zraka, ampak vemo, da lahko dobiš veliko oblek, nekateri pa celo opreme za dojenčke od koga, ki je ne rabi več, lupinico lahko dobiš v tistem paketu za novorojenčka, stolčka, slinčkov, večjega avtosedeža itd... še ne rabiš prvih 6 mesecev; če mama doji, pa je dete dokaj poceni. Se nabere prčkarij, vendar je večina tega "optional" in dosti lahko tudi mlada mamica dobi. Veliko stvari ti življenje samo olajša, ni pa to zdaj "must" imet. Ne vem, če sem za Svita porabila vsega skup 100€, sigurno pa ne 200€ (je pa res, da je 3. otrok), pa je star 8,5 mesecev - in to mislim vse hrane, vseh plenic, kremic, bane, ki smo jo razbili, vsega. pri prvem so stroški večji, to je res, ampak če večino stvari dobi, skombinira s paketom, nekaj starši pristavijo, nekaj pa bosta v 8ih mesecih ja uspela zaslužit prek šs, ne? Mislim, kako imata prihodke 0? Ko sem študirala, sem vedno delala prek šs in nekaj se je že nabralo. Tudi če vsak mesec zaslužita samo 50€ vsak, imata do poroda že 800€ - kar pa je čisto dovolj za to, da pokriješ najosnovnejše, skup s paketom in če od koga dobiš oblekice, pa če se ne preseravaš z vozičkom itd...
Najbolj še za svojega nečaka/nečakinjo, ki ni kriv/a za nič!
Tebe tako zelo skrbi zanj, da se ti zdi boljše, da ga ne bi bilo... Ampak on se ne bi strinjal. Ne glede na to, kako zelo na malem bojo živeli, če bojo starši vsaj približno normalni, bo vsak otrok rajši živel;).
Če bo brat delal in živel v Avstriji, potem je čisto vseeno, če njegova punca ostane pri svojih starših, ne? Za njo in dojenčka je verjetno dovolj velika tista postelja;).
Tebi in bratu bi bilo čisto ok, če bi ona po nesreči zanosila, pa bi se ravno tako kot on zasekirala na veliko in razmišljala ali naj gre na splav ali ne in se potem odločila obdržat. V tem primeru bi bila odgovorna punca, ki je pretehtala in se pogumno odločila za otroka, vsi bi z veseljem priskočili na pomoč in jo tolažili, da boste že itd. Ni tako? Ali bi ji v tem primeru rekli, kako se je lahko to zgodilo, pa kaj je vendar mislila?
Če pa je ne skrbi in si reče, da zdaj je, kar je, da bosta že, potem je pa neodgovorna. Razlika je pa samo v tem, koliko se sekira za to, da je zanosila, pa še želela si je...
Naj se brat usede z njo in naj naredita plan: stroški (voziček, banjica, krpice, plenice, obleke, lupinica, itd itd...), kaj od tega lahko dobita podarjeno, kaj se javijo kateri starši za kupit (predno se kdo obregne - večini so nam dedki in babice dali kako reč za dojenčka;), kaj ostane še njima. Potem pa na drugi strani: prihodki - kje bi lahko ona tačas delala, če je vse ok z njo in kje on. On se vrže v dipomo in jo konča v teh 8ih mesecih, ker to se da;). In zraven išče službo, po možnosti najprej tu;).
Mogoče je njima ok živet v tisti mali sobici, mogoče ona ne vidi tega, da se pa morajo zdaj nujno takoj preselit; midva sva bila tudi najprej v mali sobici in sva se imela fino. Otroka sva si sicer omislila kasneje, ko sva mela 2 sobici:D, ampak se mi ne zdi neka huda reč, če bi bil pa dojenček par mesecev v mali sobici. Nekateri živijo celo življenje skup s starši in jim čisto lepo folga, odvisno od družine. Ja, prostor rabiš, vprašanje pa je, kdaj. 8 mesecev do poroda + cca 9 mesecev, da dete splazi, da bo sploh lahko občutilo pomanjkanje prostora... V letu in pol da si tvoj bratec ne bi uspel najt službe - mlad fant... da ne bi našel NIČ za delat tu. Ne rečem redne službe, ampak tudi nič honorarno, čisto nič, nobenih prihodkov... Ne vem, v tem primeru bi rekla, da ni problem ta punca;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
no, to bi bilo šele čudno.
?? Avtorica sploh ne sprašuje. če se vam zdi prav , da si z bratom toliko zaupata, ter ne sprašuje za dovoljenje za vtikanje v njegovo razmerje, temveč jo zanima, če je možno zanosit na opisan način... 
, ker je glede na napisano zelo nevzgojena, s slabimi delovnimi navadami (če jih sploh kaj ima) in razvajena. Ampak to se z disciplino uredi. 
