ronja
|
mojamura dejansko se strinjam s teboj, živita svoje življenje. Zato pa naj poskrbita zase. Zdaj se vtikujem ker se pogovarjam z njim - ampak to je res pogovarjanje, ne vtikujem se, imam dovolj svojih skrbi okrog svoje družine, ampak ko pa jih bom živela pa bosta še kako vesela mojega vtikovanja, sploh punca, glede na to da je sploh ne skrbi kako bodo. B Anonimna, že prvič sem dobila občutek, da si jezna, kot da bi punca podtaknila otroka tebi - pa še tega ne veš, da ga je - po mojem mnenju je to skrajno neverjetno, tudi ima zelo malo možnosti, da bi uspelo. Še pri zdravnikih ne rata vedno, pa imajo boljše inštrumente in to bolj znajo delat (vbrizgat spermo z injekcijo), imajo zračunano oz. z zdravili poskrbijo, da ima ženska točno takrat ovulacijo, pa še ne rata vedno... Navsezadnje če bi ona imela ne vem kake glomazne injekcije po stanovanju, ready to go, bi jih verjetno bratec opazil. Pa če je sam pospravljal kondome, potem to ni mogoče. Mislim, da on pravi, da je bil 100% strikten, da je vsakič pregledal kondom itd..., pa v resnici ni bilo tako. To je daaaaaaaaaaaaaaleč bolj verjetna razlaga. Kar se tvoje pomoči in vtikanja tiče: če bi mi moj bratec prišel s tako idejo, bi mu rekla: "Ne, po moje je to skrajno neverjetno, mogoče nista to pa to pa to, ampak to se morata res vidva zmenit. Pa kako jo sploh sumiš takih reči? Dajta se res zmenit! Sicer se pa nimaš meni kaj zagovarjat, vidva ga bosta imela, jaz bom pa pomagala po svojih močeh, kolikor bom želela." Nima se on meni res nima kaj zagovarjat, kako je do nosečnosti prišlo, meni ni treba njunega otroka preživljat in tudi če bi me rabila, da bi jima kaj pomagala, mi to ne daje pravice, da se vtikam v njun odnos. To ti je hotela mojamura povedat. Večjo uslugo jima naredite, če nič ne pomagate in se nič ne vtikate kot pa če oboje, vsaj če ni on res zelo nesposoben, da ne bi prav nič zaslužil in če bo ona dojila (hrana za dojenčke je pa draga, to se strinjam, sem videla zadnjič v trgovini, sploh nisem vedela, da to toliko pride!). Dojenček rabi na začetku precej reči, amapk veliko lahko tudi dobita od koga, če sta malo iznajdljiva, sicer so pa precej poceni bitja. Pa 8 mesecev tudi ni neka ful kratka doba za diplomirat... Ne vem, kaj je tak problem v 8ih mesecih napisat diplomo... Po moje se on samo boji odgovornosti. Če ni ziher, da je njegov, naj gre delat DNA, če pa je prevare ne sumi, potem pa naj ne trapa z raznimi injekcijami in podtaknjenim otrokom in lepo diplomira v 8ih mesecih. To ni neka huda grozna reč. Ti si jezna nanjo, ker se veseli nosečnosti, ki si jo je želela... In ne jadikuje, kako bo težko. Verjetno je po naravi bolj optimistična/flegma in se je navajena bolj prepustit, pa še malo jo hormoni mečejo in vidi vse rožnato, s tem ni nič narobe. Ona si itak ne bo zdaj službe našla, ona lahko največ prišpara s tem, da otroka doji, da najde koga, ad jima da opremo ali oblekice (mogoče imaš tudi ti še kaj), da se tudi pri plenicah, ampak to je že druga zgodba. To je pa to. Noseča študentka sicer lahko išče službo, je pa manj verjetno, da jo najde. Sicer pa poznam veliko mamic študentk, pa nobena ni jadikovala in jih zato ljudje niso grdo gledali. Ene so se same odločila, pri enih se je otrok odločil, nima veze, vsi so danes živi in zdravi. Če hočeš pomagat, pomagaj, sili te v to nihče. In če bi bila sama na njenem mestu ti ne bi bila hvaležna za vtikovanje, pa ne glede na to, koliko bi to prišlo v materialu... POstavi se v njeno kožo. Ti si jo v svojih mislih kar obtožila, da mu je otroka podtaknila, čeprav to 99,9999% ni res, če je otrok njegov, kar vsi mislite, da je... Zato se mi zdi malo nefer obtoževat srečno nosečnico, da je vesela, ker je noseča in se ne sekira kot vsi ostali okoli nje. Kot da bi to kaj pomagalo. A bi bilo kaj boljše, če bi se ona zdaj ful zasekirala? kaj konkretno bi bilo boljše? Samo brezveze bi otroka s stresnimi hormoni filala, denarja zato ne bi imeli nič več, ni res?;)
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|