ursonok
|
Jutro! Za nas je že sredi dneva! Najprej zvečer nisem mogla zaspat zaradi živcev (kako bom pri treh otrocih, takem tempu itd. sfolgala in naredila vse, kar moram, do septembra - ni šans!), mali je jokcal ene parkrat do polnoči, potem smo končno zaspali, pa ob 4h tavelika - dretje, "očka, očka", leti tja, pa pravi, da ima zamašen nosek. Kr neki. Zvečer ji tja pritovoriš tono robcev, da se bo lahko useknila, če bo rabila, ampak ne, ona te mora vreči pokonci. In nisva mogla zaspat, vstala nekaj čez 5, da greva delat. Ja valda, komaj dobro začnem, se zbudi Abel - ful dobro volje, naspan, pripravljen na žur. Tako da sva že pred sedmo v kuhinji delala sok, pripravljala zajtrk, gledala sličice na računalniku, skratka - svašta. Saj je bilo prav prijetno, ker je bil res dobre volje. A problem je v tem, da jih je zdajle moj odpeljal v vrtec, jaz naj bi končno začela delat - sem pa samo še za v posteljo Saša, super za izvide! Za bolezen malo manj. Mora biti res zajebano - sam, bolan, pa še s tamalim bolančkom. Si sploh ne predstavljam. O čem pa bo članek? Če se dobro spomnim, se greš neko kazensko pravo? Ali sem kaj zamešala ... Morda lahko kaj o naših politikih napišeš? Jaz s člankom zamujam, sem vse skupaj prestavila na september, ampak ne vem, kako bo - takrat bo še težje, saj bo že malo na svetu, ne bo pa še v vrtcu.Pa zdaj moram napisati en članek (spremno besedo), pa svoj dr pripravit za tisk, pa prevajat. Ma čisto se mi meša od vsega, potem pa ne morem spat Tako da, dvojcica, super, da lahko folgaš z otroki doma in štiriurnim delavnikom. Kdaj pa delaš? Kakšno delo pa imaš? Jaz rabim kar poln delovni čas, pa mir in čisto glavo, da mi možgani delajo. Če ne, ne napišem niti vrstice. Nočno delo, ki je sicer dostikrat v igri, pa pomeni veliko manjšo učinkovitost, pa potem sem še čez dan čist fuč. Včasih kar "zavidam" ljudem a la moja mami, ki delajo v nekih trapastih pisarnah, prepisujejo številke, pijejo kavice s sodelavkami in čvekajo o oblekah in kozmetiki. Ja, za tako službo tudi meni ne bi bilo treba biti spočit in naspan. Morda bi imela še kakšnega otročka lahko poleg, hehe Tudi glede glivic se načeloma strinjam s Sašo - ne obremenjujem se s tem preveč, zdaj so se mi v tej nosečnosti prvič pojavile, in to po glukoznem testu (preveč cukra naenkrat). Sem jedla homeopatijo, parkrat sem se s Canestenom namazala in je mir. Sladkorja kot takega sicer ne jem, jem pa ful sladkega sadja, medu in podobnega. To je vse hrana za glivo Dvojcica, ne sekiraj se zaradi (ne)vrtca. Ta debata je itak smotana. Edini učinek je slaba vest pri starših, ker lahko dobijo občutek, da niso "dovolj dobri". Vedno ti bo kdo težil - zakaj ga ne daš v vrtec, zakaj ga daš (pre)kmalu, zakaj k babicam ali ne k babicam itd itd. Jaz pravim, da je treba narediti tako, kot vam ustreza. Zato tudi nimam nič proti ljudem, ki nimajo službe, pa dajo otroka malo v vrtec. Pa kaj potem? Morda pospravljajo, imajo obveznosti, morda kaj ustvarjajo? Sploh ni nujno, da gledjao TV ali cele dneve kofetkajo. Pa tudi če kdaj kofetkajo, zakaj pa ne. Pač jim ustreza tak ritem, da imajo vsak dan nekaj ur zase. Jaz to popolnoma razumem. Tudi jaz rabim ta čas, čeprav je zame "moj" čas ponavadi delo. Razumem pa tudi ljudi, ki se zavestno odločijo, da ostanejo doma in skrbijo za familijo. Prav, jim že paše. Edini resen problem pri tem je, da tako "delo" v družbi ni cenjeno. Ljudje še vedno mislijo, da ženska, ki sedi doma z otroki, "nič ne dela", "zabušava", da ji je fino itd. itd., revček mož pa gara in služi denar. Tako delo bi moralo biti priznano kot delo - tj. vsaj malo plačano, teči bi morala delovna doma itd. A to so verjetno iluzorne zahteve. Da ne bom spet prepametna ... Grem delat, dokler še lahko. Potem zajktr, kolač, nato pa spanje zasluženega.
|