ronja
|
Čmrljuga, po moje oba isto pogrešata: pozornost en od drugega in priznanje, da sta pomembna. Ti si že lepo razložila, kako se počutiš in kaj pogrešaš, ti bom pa poizkušala napisat, kako mogoče on čuti to, kar ti rečeš... (Ne vem, če je res, je pa možno in če si želiš bit z njim, se splača preverit, predno vržeta puško v koruzo:) Lej, ko ti njemu rečeš, da saj če ne (karkolipač), se pa lahko komot takoj razideta, on dobi sporočilo (med vrsticami): tudi če se razideva, meni ne bo to noben problem, samo reci, pa greva narazen, no big deal. In to človeka boli. Noben ne bi rad, da bi bilo partnerju pa čisto izi se razit in no big deal... Štekaš, kaj mislim? Če si ti pripravljena na to, potem bodi ti pogumna in se ti razgali pred njim: ne samo da poveš vse direkt, kar ti gre na živce, kar je narobeitd..., ker to je jeza. Ampak da mu pokažeš tudi tisto, kar ta jeza varuje: strah, da bosta šla narazen, žalost, če bi se to zgodilo, zato ker ga imaš rada. Povej mu to tako: "Lej, ne gre za prevaro - gre za to, da me boli, da greš rajši z eno drugo kolesarit kot z mano. Da si rajši z njo kot z mano, pa čeprav samo za kolesarjenje. Če bi bila midva trenutno super, še opazila ne bi, tako pa me to boli, ker se bojim. Vem, da nisem tako fit, kot bi si ti želel, vseeno pa si želim bit s tabo, ker te imam rada in me je strah, da bi šla narazen. Zato se trudim, zato sem jezna, zato rjovem." In potem ga vprašaj to, kar ti je ankica svetovala: če on čuti isto, če si še želi bit s tabo, kaj mu ni všeč itd... Se podpišem pod tippi in ankico - morata se skregat. Kako ga izbezat iz njegove školjke? Glede na to, da si bruhajočega zmaja že poizkusila, pa ni obradil sadov, bo mogoče več uspeha prinesla druga varianta. Lubi tudi ni glih navdušen nad bruhanjem ognja, noben od naju se ne počuti ok ob kričanju (tudi če nisva udeležena) in zato če hočem, da mi direkt pove, potem je navadno drug pristop boljši. Bivši je bil recimo navajen čisto drugačne komunikacije in njemu se ni bil problem skregat, pa je bil potem čisto happy - sva se zmenila in to je to - meni pa to recimo ni glih ok, mi je važno tudi kako se zmeniš... Seveda je najbolj važno,d a se zmeniš, pa kakorkoli že, ampak na dolgi rok je fajn najt način, ki obema ustreza - smo različni: eni si mečejo krožnike, drugi niti glasu nikoli ne povzdignejo - težko je, če se najdeta zelo različna skup, je treba najt skupna tla, kjer se oba počutita varno - ker če se ne, ne bosta povedala vsega. To, ko ti ni bilo jasno, zakaj bi njega prizadelo, da nočeš v fitnes: morda je njega prizadelo to, da ne daš nič na njegovo mnenje, ko je rekel,d a bi bilo to fajn - on te spodbuja, ti nočeš o tem niti slišat - tako morda on to sliši, ne mislim jaz tako, štekam tudi tebe, samo prevest probam, kot možno varianto. Tisti primer s trebušnjaki je tipičen primer, kako se lahko nedolžni komentarji razplamtijo v zamero, če nekaj v odnosu ne klapa, čeprav sami po sebi ne bi čisto nič pomenili: če bi recimo meni lubi rekel, da oni pa delajo drugače trebušnjake, bi ga vprašala, kako, pa bi mi pokazal in potem bi debatirala, zakaj bi bila katera varianta boljša. Ne bi me to prizadelo, da druge punce pa delajo drugače in ne bi čutila njegovih predlogov kot da moram tako delat... Čim pa nekaj ne štima, pa je hitro ogenj v strehi in potem si ljudje ne upajo nič več rečt, da se ne bi kregali in potem se totalno odtujijo... Druga stvar, ki jo pa lahko narediš, pa je, da poizkušaš slišat to, česar ne reče - dokler ne nardita tako varnega vzdušja, da si bosta tudi pvoedala vse. To velja bolj za naprej, ker zdaj, za trenutno situacijo se strinjam z ankico, da se morata najprej ornk skregat. Ampak ko prebrodita tole krizo, pa se splača začet poslušat tiste male namige, ki se jih morda niti partner ne zaveda... Recimo jaz sem bila zdaj rahlo do pretežno do fejst obsedena z dvema grafičnima programoma:) Strašno me je zanimalo, pa rada se učim in me je čisto odneslo - vsako prosto minuto, ko se pač nisem ukvarjala z malimi ali mela kaj za naredit, sem se učila. Enkrat sem našla eno sliko, kjer je ponazorjena "vojna" med grafičnimi programi in je narejen ala logo:"Corelldraw rimes with uninstall" in sva se oba režala. No, lubi mi ni nikoli nič težil glede mojega novega hobija, v bistvu me je ves čas spodbujal (v vseh možnih ozirih), vem pa, da ni bilo prav, da me je recimo kdaj čakal, kdaj bom prišla spat, pa sem zabluzila;). In potem mi zadnjič, ko sem se jezila, ker mi nekaj ni ratalo tako, kot sem si zamislila, pa grunatala, pa mi je na koncu uspelo, on reče: "cd rimes with uninstall - mogoče bi ti ga moral pa res odinštalirat:D". Vem, da se je zezal, vem, da ni niti malo resno mislil in vem, da ni sploh mislil tega kot očitek ali karkoli takega (ker je to itak potem direkt rekel) - ampak mi je bilo jasno, da pretiravam in sem mu to tudi priznala in malo umirila zadevo. Štekaš, kaj mislim? Da ne čakaš, da poči ali da se človek umakne, ampak da probaš prebrat tiste male hece ali nehece ali drobne pripombe... prej, predno stvar rata problem. Predno je drugemu težko. Ko se še da enostavno rešit z enim stavkom in malo discipline;)... Vsi delamo napake, ni fora v tem, da je ne narediš, amapk predvsem v tem, kako hitro jo začneš popravljat;). Če dovolj zgodaj, je dostikrat okolica niti opazi ne, samo ti veš, da si ga usral, ker vse popraviš, predno kdo opazi (ti veš, ker se moraš malo bolj potrudit, da popraviš, seveda;)).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|