ronja
|
Ja, saj pri nama zadeva funkcionira, če jaz samo poslušam njega, sem tiho, mu ne ugovarjam, da grem tja kamor hoče on in takrat ko reče on, seveda.
To ni funkcioniranje, to je teroriziranje!
Če prav razumem, ti nisi finančno odvisna od njega - on plačuje položnice za stanovanje, kjer ima tudi delavnico, za ostalo pa skrbiš ti - tudi finančno. Potem ni nobenega razloga, da ne bi mogla finančno in tudi sicer skrbet sama zase. Iz tvojih besed namreč ne razberem nekak, da si z njim iz strahu, ne zato, ker si to želiš in tudi on te ne poizkuša pri sebi držat z ljubeznijo ampak z grožnjami (da ti bo vzel otroka, če greš). To res ni podlaga za odnos!
Da ti ne pusti it z mami na morje, s prijateljico na kavo??? Jaz sem lubiju včeraj predlagala, da bi prijatelja povabila na morje za kak teden, ko njega ne bo (ker mi bo tako lažje s tremi malimi, kolegu bi pa tudi prav prišel kak vikend morja v družbi), pa mu je čisto ok. Ne rečem, da je to, kar mava midva normalno, ampak je pa vsekakor luštno, sproščeno.
NE BOJ SE GA!!! Ljudje grozijo, ker se čutijo nemočne, ker vejo, da nimajo nič drugega, kot grožnje - on ve, da bi ti rada šla, zato ti pa grozi. Seveda nekateri grožnje uresničijo in jasno, da je treba bit zato previden. Odhod načrtuj premišljeno, počasi, mogoče v sodelovanju s kako podporno institucijo (varna hiša, policija,...) ker tele grožnje, da ti bo otroka vzel, pa noge polomil,... to je kaznivo! To ni stvar, ki bi jo lahko tolerirala, ker potem bo šel samo vedno dlje. Nasilnežu je treba postavit meje.
Vajin zakon je tako mrtev, ker si ti z njim samo zaradi strahu, on pa te ima za služabnico, ne pa za ženo. Zato je edina možnost, da se rešiš (sebe in otroka) tako, da greš. V Sloveniji zelo težko dobi oče otroka, sploh ker si ti finančno neodvisna in nisi odvisnica od mamil ipd... Se mi zdi skoraj nemogoče, da bi sodnik prisodil otroka očetu, ki vidi otroka večinoma po 1 h na dan (od 19h do 20h), ne pa mami, ki je bila 4 leta non stop z otrokom, ki ima finance, da ga preskrbi, ki je ves čas skrbela za otroka, itd... Sploh če greš ti na policijo prej in prijaviš tele njegove grožnje (lahko potem, ko greš od njega, vsekakor pa pred ločitvijo).
Otrok bo kvečjemu jezen nate, da si se pustila maltretirat kao zaradi njega - ker on (otrok) tega noče. Meni se ne zdi tako grozno, če se kdaj starša spičita pred otroki, samo da vidijo, da se potem tudi pobotata, pa da ni zdaj to tak fajt, da bi se ustrašili. Otroci itak vse čutijo, pa če vidva to vse delata pred otrokom ali pa ne. Otrok ve, da nekaj ni v redu. In se ne more počutit varntega, če je njegovo mamo strah. Verjemi, prekleto dobro vejo, majo senzorje. Mogoče ne pokaže na tak način, ker ne zna izrazit (ali pa tudi, znajo presenetit:), ampak čisto mogoče da že kdaj pokaže s kakim neprimernim vedenjem. Včasih skrivamo svoj strah za tem, da je to "dobro za otroka", pa nam otroci lepo pokažejo, da to ni tako. Ne tega delat, ker škodiš ravno njemu. Vprašaj se: bi ti hotela živet skup z očetom, ki bi ustrahoval tvojo mami? Ki bi ji rekel, da te bo vzel in ji noge polomil? A bi si želela živet s takim človekom, če ne bi slišala, da to dela? Vidiš, stvar je zelo enostavna - ni treba, da otrok te besede sliši, vseeno živi s tem človekom.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tudi jaz sem več let prenašala takšne situacije in psihično nasilje - enako kot ti (fizičnega ne), pa venda je tole pustilo več posledic kot kakšne modrice. 
Sicer pa zdaj lahko grem za cel teden, če mi paše... 
Ja halooo, resno :) Ima kdaj kake izpade, sam ne velikokrat, pa včasih je pa tud prav tečen. Sicer pa v ostalih 99%, če ga ne popade, je super. 
