Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin ..... ne zato, ker je drugacno od mojega, temvec ker je do izobrazevanja negativno in zanicevalno - zate vsekakor realno. Zakaj pa se ti zdi moje mnenje negativno oz. zaničevalno? Po mojem mnenju namreč ni ne eno, ne drugo. Razmišljam pa, v določenih primerih, drugače, kakor večina - kakor sem že napisala, po ameriško. Finance so gonilo, pa če nam je prav ali ne. Za več denarja in za boljše (ostale) razmere se vsakdo pač bolj potrudi. V javnem šolstvu je to (delno) omejeno - z zakonsko predpisanimi plačnimi razredi, višinami dohodkov, napredovanji in ostalim. V zasebnem šolstvu je drugače in ravno npr. USA je za to dober primer (ker v SLO zasebno šolstvo še ni dovolj razvito, se bo pa očitno kmalu razvilo) - prej omenjenih omejitev ni oz. so bistveno ohlapnejše, kar pomeni, da če se bolj potrudiš (s kateregakoli vidika - izobrazbenega, motivacijskega, delovnega,...), ti osebno bolj in prej profitiraš (napreduješ, višja plača, boljši delovni pogoji) in tudi učenci imajo večjo korist (kvalitetnejše in bolj/e osvojeno znanje). Bottom line - učitelji v zasebnih šolah so bolj izobraženi in/ali bolj izkušeni in/ali bolje plačani in/ali bolj zadovoljni in/ali bolj motivirani in/ali še marsikaj. In posledično ni nič nelogičnega, da so v USA med javnimi in zasebnimi šolami takšne razlike (v večini, ne pa vedno in povsod, da ne bo pomote) - in tudi pri nas bodo. Ker denar pač je vodilo vsega skupaj. Še v tej temi je nekje lepo oz. jasno zapisano, da bi se strinjali z višjimi normativi in določenimi drugimi stvarmi, ki jih prinaša reforma - samo tisto ubogo plačo naj se jim pusti pri miru. Če sem si kakšen detajl od tega narobe zapomnila, se pa opravičujem. In ker razmišljam na tak način, to še ne pomeni, da je moje mnenje o izobraževanju negativno in/ali zaničevalno. Daleč stran od tega. Samo gledam s finančnega vidika (ostali vidiki pač pridejo posledično) in zato ločim med... ne bom rekla med dobrim in slabim, ampak bom rekla med dobrim in boljšim (bo tako bolj realno). Ker če javna OŠ ne bi bila dobra, potem jaz svojih potomcev ne bi vpisala vanjo. Za vse ostale neumnosti v življenju napraskam denar - ja ni hudič, da ga potem ne bi tudi za to. In ja - priznam, da sem razmišljala o Waldorfski OŠ in gimnaziji - in šolnine sploh niso tako zelo visoke (vsaj za naš trenutni finančni budžet se mi ne zdijo pretirane). Vpisala ju nisem izključno zato, ker Pubertetnik noče v gimnazijo (izbral si je strokovno SŠ), OŠ je pa predaleč (glede na to, da nimam avtomobila) - komoditeta, torej, v slednjem primeru. Če bi še vedno živela v Stari LJ, kakor sem prej, potem bi moj Mladič hodil na Waldorf. Če razmišljam s finančnega vidika, to ni ne negativno, ne zaničevalno. Nenazadnje izobrazbe nisem nikoli zaničevala - samo trdila sem, da človek lahko čisto solidno živi tudi brez nje (sklepala sem po sebi). To ni zaničevanje ali negativizem, temveč dejstvo. In vedno sem se strinjala s tabo (še ko si imela prejšnji nick), da je izobrazba bistveno boljše izhodišče za življenje od ne-izobrazbe. Ni pa nujno potrebna za solidno življenje. Kriteriji, kaj je za nekoga solidno in kaj ne, so pa seveda različni od človeka do človeka. Torej... ja, podpiram razvoj zasebnega šolstva, ampak ne pa na račun javnega. Zasebno naj se financira iz svojih virov (iz javnih kvečjemu s kakšno subvencijo), javno pa pač iz davkoplačevalskega denarja. Da bi pa jemali javnemu šolstvu zato, da bi dajali zasebnemu - ne, s tem se pa ne strinjam. Se nikoli nisem in se nikoli ne bom, ne glede na moje lastne finance. Kajti še vedno je javno šolstvo tisto, ki mora biti, po zakonu, dostopno vsem - za zasebnega pa to ne velja. Torej mora biti javno šolstvo dovolj kvalitetno za večino. Da ne bi bilo zaradi zasebnega - to pač ni sprejemljivo.
|