|
RE: Avgustovke, kje ste 30.1.2006 11:17:31
|
|
|
|
zoya24
|
Dobro jutro, Kety mi imamo tudi Lip poljčane, zraven pa žimnico in Baby centra, verjetno čist običajno, takšno kot so nam jo tam pač priporočali (itak se mi zdi, da so imeli samo eno vrsto). Smo pa s posteljico zadovoljni, tista stranica, ki se da spuščat se mi pa zdi, da je lari fari, itak je ne, ker imamo obrobo. Ne vem, mogoče ko bo večji bo prišla prav. Petri ti ne znam pomagat, pri nas pomaga vreča in se potem ne premetava preveč, nasploh pa naš mali zelo mirno spi. Ponavadi ga dam spat na bok in se ko se zbudi, obrne na hrbet, kjer me "počaka", da ga dvignem. Čez dan vedno spi na trebuščku, zna pa preden zaspi mal popasit kravice, potem se pa uleže, včasih tudi pojoka, dam dudo in zaspi, ko se zbudi, pa seveda takoj glava in trup v luft, ponavadi najlepše pase kravice v posteljici, se tako dvigne, da sploh verjet ne morem, samo da bi kej videl . Sem pa opazila, da se zadnje čase skoraj nikoli ne zbudi več v joku . Pač se obrne in malo opazuje, ter se pogovarja. Danes smo pa tudi mi začeli z zelenjavo in tretjim obrokom. Sem mu dala kar tri žlici korenčkove soka, da vidim, kaj bo. Jutri pa potem dobi kuhan korenček, kolikor si ga bo zaželel. Ga je pa pojedel, kot da bi mu dala kakšno znano stvar - se mi zdi, da sploh ni opazil razlike. Demi za spanje. Da vam še povem, kaj se nam je včeraj zgodilo. Gremo domov na obisk, ker je imel bratec rojstni dan. Pridemo domov in ko malega dam iz lupinice in nesem v dnevno sobo, kjer je bila večina družine zbrane, mali plane v takšen neutožljiv jok, ki ga jaz še nisem videla ne slišala, odkar je prišel na svet. Krokodilje solze in hliplanje, pa kar v mene se je skrival, .... sploh ga nisem mogla pomirit. Potem sva se umaknila v spalnico, kjer sva bila sama, pa par igračk smo mu prinesli in se je po kakšnih 15 minutah le umiril. Ni pa pomagala prej ne duda, ne čaj, ne ziza, nič. Se mi je kar srce trgal in bi se najrajši kar v avto usedla in šla domov. Sej tudi doma joka, ampak čsit druge vrste jok (trma, ker ga ne dvignem ali pa kej tazga), včeraj doma pri starših pa prav srce parajoč jok, kot da bi hotel povedat, mami gremo stran, gremo domov, ...res prav grozno. Pa še cel dan potem ni bil pravi, seveda dokler nismo prišli domov, potem je bilo pa vse OK.
|
|
|