|
RE: Avgustovke, kje ste 28.12.2005 21:06:36
|
|
|
|
violinski
|
Pupce, jaz sem že zdavnaj (no, od včeraj) doma, ampak sem vmes brala, časa za pisat imam pa približno nič, ker imam toliko za delat. Otroka sta oba doma, mož pa tudi, pa ves čas si nekaj zmišljujeva, kako bi doočene stvari nekam postavila, da bi vsaj približno zgledalo pospravljeno. Pa nič ne pomaga, stanovanje bo zaj zdaj spodiralo. Videla sem, ad ste imele nekatere težave s spanjem otrok, jaz moram prav potrkat po lesu, da zaenkrat še čisto v redu laufa, Aljoša spi tako nekako kot Demi, zvečer zaspi okrog 20:30-21:00, včasih ob tisti uri jé, včasih pa kako uro kasneje, potem jé enkrat ponoči in spet zjutraj, odvisno od tega, kdaj je zvečer spal - ali je to ob 5:30 ali okrog 8h. Vmes spi. Spi do 7:30 sigurno, če zvečer zaspi bolj pozno, tudi zjutraj potegne vsaj do 8:00. Ponavadi se potem igra eno urco, pol pa nazaj zaspi do naslednjega hranjenja. Meni je to v redu - v tem času se tudi jaz naspim, vstanem, se 'očedim' in tako dalje. Hrani se še vedno samo z mojim mlekom. Tudi jaz sem danes vse ostale tri člane družine popokala ven, na sneg, moram reči, da se mu je tudi Lana precej privadila in je uživala 100/h. Popoldansko spanje je bilo kot v pravljici, tako je bila utrujena od norenja po snegu. Tudi jaz sem rinila svojega Novusa brez večjih težav po celcu. Smo pa včeraj imeli eno tako dogodivščino, da jo moram kar zapisat, da se malo nasmejite (je malo dolga, ma se splača prebrati do konca). Ob 13:30 smo se odpravili iz KP, je ze zacelo sijati sonce. Za vse, ki tega ne veste in po mojem ko boste prebrali, tudi ne boste verjeli, v KP smo se včeraj zjutraj zbudili v 4cm snega. To se zgodi priblizno enkrat na tri leta in KP je ohromljen - časopis je prisel ob 11:30, pošta sploh ne, menda (mogoče pa samo nič ni bilo), avtobus iz Pirana v KP ne vozi, ker ne zmore Strunjanskega klanca in tako dalje in tako dalje. No in se odpravimo, malo je se deževalo, potem pa ze prišlo sonce. Do Hrpelj gre brez problemov, proti Čebulovici ze precej piha in nastajajo snežni zameti, ma je še kar v redu (jaz sem seveda presrana in pritisk verjetno nekje na 200/100, amapk možek obvlada sneg in mu poskušam čimbolj zaupat). Od Postojne do Loma je spluženo, po Lomu se pa promet skorajda zaustavi, in kot sva s skupnimi močmi kasneje ugotovila, je bilo to zaradi dveh pocarjev, ki sta se prestrašila mehko zasneženega cestišča - eden je bil na glavnem voznem pasu in je verjetno vozil 30, ta drugi ga je pa verjetno prehiteval po prehitevalnem in vozil 35. :)) Za njimi kolona, nekje vmes mi. Mož je rekel, da bi se dalo vozit nekje 90-100 komot. Pot je tako trajala uro pa pol, namesto uro in deset minut. Od Vrhnike naprej spet spluženo in zvoženo, pridemo v LJ brez težav. Živimo v BS3 in kdor je že bil tu, dobro ve, kako je s parkingom. Zato imamo najet prostor za parkiranje v Parkirni hiši od WTC. Zapakiramo otroke v bunde, naložimo vreče in torbe na rame, mozek pravi, da bo po kufer prišel kasneje, ko bomo že vsi na toplem, nahranjeni in napojeni. Mal po peti uri se odpravi po kufer in pravi, da če se mu bo dalo, bo skočil v trgovino po neke malenkosti. Čez ene 20 minut me pokliče (vedno kliče, ko je v trgovini, kot da ne zna sam nič kupit) in sem ga že hotela začet zafrkavat, ko mi reče: ti, sem ostal v liftu nekje med 1.kletjo in pritličjem (to je v liftu od WTC, da ne bo pomote, naši bloki nimajo lifta). Hja, a zvoniš alarm? Ja, pravi, ampak se mi zdi, da ta alarm zvoni samo meni, noben drug ga ne sliši. Ok, bom jaz poklicala na blagajno od garaže - so upravitelji garaže, menda kaj vedo o svojih liftih. Ok, so res poklicali serviserja, odzivni čas ima eno uro. V liftu je hladno, ful dobro prezračevanje, glih za dobit pljučnico (spotoma izvem, da je to tovorno dvigalo, oz. da ga večinoma uporabljajo za tovor - mi ga uporabljamo vedno, ker moramo če ne prehodit 7 nadstropij, da pridemo do doma: 3 od garaže in 4 od našega bloka :))))) ) Na 10 minut kličem moža po telefonu, da mu delam družbo. Fant se je seveda znašel. V kufru je imel knjigo, se je usedel na en pozabljen trgovinski voziček, ki smo ga že prej videli v liftu, bral in čakal serviserja. Uspelo mu je odpreti notranja vrata in ko je prišel serviser (čez ene 50 minut - pomislite, kakšne so bile včeraj ceste v LJ) mu je odprl še zunanja vrata, tako da je lahko splezal ven. Vrata so bila višje kot na 1m višine. Serviser mu je še povedal, da po pravilih sploh ne bi smel ven plezat, ampak bi moral počakat, da se dvigalo najprej usposobi. Jasno, da ne pade dol glih ko je on med vrati, ne? Ampak - kdo bo čakal. Niti ni vprašal, kaj je z liftom narobe, niti ni šel v trgovino (saj ni bilo nujno). Samo domov, na kavo in prebrat knjigo do konca :))))) Eko, če te ne zamede na cesti, se ti pa pokvari lift. Mi smo si pa vsi oddahnili že ko smo prisli domov s tega snega..... Hvala nevemkomu za GSM in temu, da se lift ni ustavil že, ko smo bili not vsi štirje - prvo rundo in še dobro, da ni mož klaustrofobičen in da take situacije prestaja brez večje mere živčnosti. Se še beremo!!!!
|
|
|