|
violinski -> RE: Avgustovke, kje ste (18.10.2005 14:50:54)
|
Oj, dekleta, včeraj sem vas ves dan čakala, danes, ko sem bila pa vse jutro naokoli, ste se pa tako razpisale, da komaj 'v štih' pridem [sm=smiley1.gif].
Čisto na kratko povem (saj vem, da se bom spet razpisala - tudi jaz sem taka, Jessy, ko hočem kaj razložit, moram vse naokrog povedat, da se razumemo [sm=bravo.gif]), da sva bila z Aljošo danes na prvem kontrolnem pregledu UZ srca in da zaenkrat ni še čisto vse v redu, ni pa kakšne velike panike, ker je točno tri tedne, odkar je bolezen izbruhnila in je po treh tednih običajno stanje najslabše. Tako da imava kontrolo še enkrat čez en mesec. Do takrat še vedno furamo Aspirin dvakrat na dan. Če ne drugega, smo danes dobili popolno potrditev, da je bolezen res bila in da jo je bilo potrebno zdraviti.
Tia, čez nekaj let se bom vsej tej situaciji smejala, sem prepričana, ti pa povem, da sem veliko prejokala in imela tudi hude napade panike, da mi je sape zmanjkovalo, ko sem visela v bolnici, tako da sem močno hvaležna mojemu možu, sestri in prijateljici, ki so vsi imeli vse noči odprte telefone, da so se pogovarjali z mano, me mirili in mi jih nekaj tudi napeli, ko sem šla z mislimi predaleč v negativno razmišljanje.
Sestra na UZ je hotela Aljošo danes uspavati s pomirjevalom, da bo miren, pa nisem dovolila, ker že tako in tako vsa možna zdravila vanj zlivamo preko dneva, in da pomirjevalo sploh ni opcija, razen če bi na UZ res bil zelo nemiren. No, k sreči se je potem kardiolog potrudil in ga uspel tako pregledat, da to ni bilo potrebno. Pa še ena zlata mama je čakala pred nama s svojim najstniškim sinom in naju je spustila naprej, ko je videla, da je dojenček tako majhen. Sploh jima ne bi bilo treba, ker sta že sama dolgo čakala, pa sta naju vseeno spustila.
Ostalo pa kot ponavadi. Aljoša poliva, da je 'veselje'. Preko dneva, ko sva sama se niti jaz ne tuširam, počakam, da prideta ta druga dva domov oz se tuširam ponoči, ko oba otroka spita, pa tudi nič drugega kaj ne počnem. Aljoša je sicer priden, rad leži v ležalniku in klepeta z mano, pogosto tudi zaspi in spi po dve uri hkrati. Kuham ne, ker Lana jé v vrtcu, mož pa v službi, če že kuham, pa šele takrat, ko smo vsi doma. Smo že zdavnaj vpeljali 'kočerje' (mešanice med kosilom in večerjo) in nam tak urnik čisto ustreza. Tudi kosila zunaj smo malo omejili, ker Lana ta trenutek ne zna sedeti pri miru in začne šibati povsod, pa je za ostale goste in tudi za natakarje lahko moteče če ne celo nevarno in smo rekli, da bomo kakšno leto počakali (razen ob posebnih priložnostih), preden bomo spet šli vsi skupaj ven jest. Prej smo pa ful hodili, ko je bila Lana bolj pridna in mirna. To je bilo preden je bila stara 18 mesecev - takrat so namreč našo zlato punčko ugrabili vesoljci in nam jo zamenjali z enim [sm=hudicek1.gif]. In mi se vsak dan sprašujemo, kje je naša zlata pridna hči. [sm=smiley36.gif]
To sem vam povedala, da boste vedeli, da tudi najbolj pridni otroci (jaz do 6 meseca sploh nisem vedela da imam Lano, tako je bila mirna in nezahtevna) dosežejo starost, pri kateri začnejo 'šibat'.
Likam pa tudi ne (a jaz v dnevu sploh kaj delam, razen da visim na internetu? [sm=jezicek.gif]), imam za to eno fejst punco, ki lika zame. Pa niti draga ni. Vsekakor je moja ura prostega časa več vredna, kot tisto plačilo za likanje in živci, ki me zaradi likanja stanejo [sm=smiley36.gif].
Zdravila za kolcanje pa žal niti jaz nimam. Ponavadi počakam, da neha.
Ok, zdaj pa letim, moram po druge člane družine. Se beremo zvečer ali jutri! Tia, če bo jutri lepo vreme, in če bo vse v redu, me pokliči, da izpeljemo tisto, kar sva planirali že prejšnji četrtek [sm=bravo.gif]!
|
|
|
|