lily32
|
Ojla, punce! Da vas po dolgem času malo pozdravim. Vas redno berem in spremljam napredek vaših malčkov in malčic, pisat pa mi ne znese, a danes se moram malo potožit, ker sem že čisto uničena. Pri nas nadaljuje stara zgodba: ko prihaja zobek, celo noč stoka, se doji vsako uro ... je nekaj dni mir in potem se spet vse ponovi. Posledično ima tudi slabšo odpornost in najprej je bila en mesec in pol prehlajena, ko se je končno pozdravila in je bil en teden mir, smo šli na morje, pa je dobila drisko. Trenutno smo OK, a se spet z jokom zbuja vsako uro. Poleg tega je postala pretirano navezana name in noče biti pri nobenem drugem razen pri meni v naročju, še posebej v večernih urah. Če je kdo animira in pozabi, pri kom je, se smeje, ko se umiri in opazi, da sem jaz 2 m stran se začne dret. In potem jo vzamem v naročje, ker se mi ne da poslušat njenega joka in nato se začne cmerit še večja, ker noče, da imam samo malo po rokah. Na trenutke se mi zdi, da se mi bo zmešalo, sem postala že kar malo depresivna. Naveličana sem neprestalnega nočnega dojenja in njene pretirane navezanosti name. Počitim se ujeto. Rada bi jo odstavila, a dokler dela zobke, se mi zdi brez veze niti poskušat, ker bo potem jok ponoči še hujši. Še vedno nimam menstruacije, mala pa bo imela čez nekaj dni 14 mesecev. In moja teža še vedno pada; 169 cm sem trenutno na 55 kg, kar je 3-4 kg pod mojim dolgoletnim (deset_letnim) povprečjem. Saj vem, da mi ne morete kaj dosti pomagati, a sem si morala olajšati, kar mi leži na duši.
< Sporočilo je popravil lily32 -- 19.7.2012 6:25:37 >
|