Vivaldi
|
Babeeee mojeeeee, nimam cajta brat, pisat, žvet, ker skrbim za mularijo - počitnice so - in smo skos v akciji! In to taki, da vstajam ob 6h, spat hoim ob enih zjutraj, in niti enkrat za dve minuti nimam cajta na RR skočit. Še zdajle se bistvu zraven pogovarjam ob jutranjem čaju Vas preberem zvečer, pa kej napišem, ko grejo domov - otroke met je naporno, ampak ZAKON! Jaz sem polna energije, pomlad je pred vrati, življenje je krasno - to je to! Aja, sam še to: včerej me je prišnlo, da mogoče sama, nevede, podzavestno zaviram zanostitev, ker me je v bistvu strah, da bom za en drek mama. Sej vem, sliši se zlajnano, ampak mene res ful grize to, da jim bom čist mim, da si bodo otroc mislil - ma kva je to za eno ženšče, kva smo se glih tej rodil, k ni nč od nje... Ful bedno, res. Sej si skoz govorim, da se uredu razumem z otroki, da se mamo zmerej noro dobro, da vem precej o vzgoji, da študiram odnose, oh in sploh - ampak kar vidim enga takega zadržanega sina, ki me takole zviška prezirljivo gleda... Madona, jest mam resen problem (To pa je samozavest v k***, ne? No, tkole ti potem ostanejo kakšni idiotski miselni vzorci po različnih kotih, kamor metla samoočiščevanja in optimizma - kot kaže - ne seže.) Drugač je pa zaaaaakon živet!
|