|
ronja -> RE: Naj imam otroka ali ne (7.1.2012 10:20:06)
|
Tudi moje prijateljice menijo da bi bilo malo mimo ignorirati željo prijatelja ki je dober človek, razen v primeru če želim popolnomam sama skozi materinstvo, kar pa nisem sposobna če sem realna, potrebujem da mi otroka nekdo popazi, vzgaja, mu kaj kupi itd...in svojemu otroku želim omogočiti očeta, morda razmišljam za nekatere staromodno, že tako se lahko usoda poigra, ne pa da apriori startaš samsko življenje...
Razumem in po moje nobena tu ni želela otroku ločenih staršev ali apriori štartala samohranilstvo - to je pač nekaj, kar se ti zgodi, če imaš smolo ali si slep za realnost ali rešuješ kake traume iz otroštva v nezdravem odnosu, pa maš potem enkrat dosti,... Ni to nekaj, kar bi si mame planirale, sem prepričana. Kot ne planiraš prometne nesreče, pa se vseeno zgodijo, včasih smo tudi sami krivi, ker smo zamišljeni, neprespani, raztreseni, karkoli pač... Planiral je pa nisi. POtem pač nosiš posledice in to je to.
Kar smo želele povedat, je, da je fajn met nekje v glavi, da smo sposobne pa tudi same sfolgat, če bi se to pač zgodilo - da ni partner absolutni must - ker pač nikoli ne veš, kdaj se mu lahko kaj zgodi, tudi če je zveza super. Pa itak ima vsaka zveza vzpone in padce.
res je da se jima dogaja vse zelo hitro, samo v bistvu ni nič narobe v tej vezi - zakaj potem zganjat paniko, da bo pa nekaj skupnega (njun otrok) vnaprej to ogrozilo?
Mislim, da je odgovor v zgornjem citatu - ona si sama tega otroka enostavno ne želi. Želi si družino - njega in lahko je še otrok zraven, vendar si ne želi otroka met bolj kot pa da bi ta zveza uspela. Roko na srce - glede na njegovo preteklost (izkušnje) je dejansko veliko manj možnosti, da ta zveza uspe, če ona ne bo naredila splava, ker ji bo to zameril in se počutil spet stisnjen ob zid, pa tudi ona se počuti, kot da bi s to odločitvijo izsilila materinstvo. Kar se mene tiče, izsilijo materinstvo tiste, ki se zlažejo, da so zaščitene. Če pa oba zavedno seksata nezaščitena, sta pa oba trapasta, če nočeta met otrok, as simple as that.
verjetno me moti ker nima jajc bit neustrašen in kakor pravi Tehnofil - funkcionalno odrasel..
Mislim, da si enostavno ne želi tega dovolj, da bi bila pripravljena na vse žrtve, ki jih materinstvo prinese - ona si je svoj lajf brez otroka že zamislila in tak ji je všeč - zakaj bi zdaj spreminjala plane, če ji ni do tega? Tako da se mi zdi, da je boljše, da tega otroka nima. Ker bo bogi in on in ona - otrok hitro začuti, če se je mama zaradi njega odpovedala nečemu, čemur se v bistvu ni hotela... To ni fajn. In po zadnjih postih se mi zdi, da si ona življenje brez otroka čisto lepo predstavlja, torej ni razloga, da bi morala tega nujno obdržat, če pač ni pripravljena nanj (niti ona niti on).
V prvem postu se mi je drugače bralo in tudi spraševala je, kaj bi me naredile v njeni situaciji. Sama si življenja brez otrok nisem nikoli v življenju predstavljala, zato sem ji odgovorila, kaj bi jaz naredila. Ampak jaz nisem ona.
Rada bi ti povedala, da imam občutek, da si ti nekako predolgo sama sebi zadosti in center sveta...
POdoben občutek sem tudi jaz dobila, ampak to je logčino, če toliko časa živiš sam in si pač lahko življenje prilagodiš popolnoma svojim željam. Tisti, ki smo štartali v skupni dom, se v bistvu nikoli niti nismo nehali prilagajat, zato nam je to seveda lažje. Zato tudi mislim, da je boljše, če nima otroka, ker bi bila to zanjo dejansko žrtev, kar pa za otroka gotovo ni v redu.
Vendar se mi zdi, da bi tudi jaz v primeru, da bi bila moški, ki se spravi seksati s štiridesetletno žensko verjela, da je že slišala za zaščito oz. da je pri svojih letih kljub alkoholnim hlapom še vedno toliko pri sebi, da opozori partnerja, da je ona brez zaščite...
Se vidi, da nisem bila nikoli na tabletkah - namreč meni se zdi pa logično, da samska ženska ne bo jemala tablet - zakaj le? Za tisti priložnostni seks so verjetno čisto ok kondomi, ne pa da se non stop futraš s tabletami za takrat, ko mogoče kaj bo...
jaz kuham , likam sem zelo aktivna in tako naprej...
Margot, brez zamere, ampak verjemi, da je razlika, ali kuhaš in likaš za 1 ali za 4 ali 5 ali še več... Res je, prisežem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Količina se ne samo početveri, ampak poosmeri, ker tamali umažejo več, pa še interakcije so tu - tudi tebi umažejo več cot - ko sem bila sama, bi lahko eno majco nosila 14 dni, ker je praktično nikoli nisem umazala (potim se pa praktično nič - valjda je nisem nosla 14 dni brez skrbi;), zdaj je vsak dan svinjska od malih rokic, ki se pač rabijo stisnit in objet dostikrat tudi sredi kosila/večerje/...
Splav ima neverjetno moč, tako da bi se na njegovem mestu bala njegovih posledic.
Ima, če si ga ženska ne želi naredit. Če si ga pa želi, pa verjetno ni tako usoden. Tudi ko greš na operacijo, si je ne želiš, pa vendar si vesel, da si jo naredil, če uspe, seveda. Tu je verjetno podobno, čeprav je seveda psihični pritisk drugačen.
margotstale, ti mu tega strahu ne moreš vzet, za to se mora potrudit sam, če bi se hotel (pa ne zgleda, on hoče samo stran s posledicami, ki bi lahko do istega pripeljale). Predvsem mu pa ne moreš vzet strahu, ker se tudi sama bojiš: veš, da ne boš sama zmogla, da ga rabiš, (glej zgornji citat - prvi, kjer sem tebe citirala)... In če ga on noče in ti brez njega otroka ne moreš/želiš/nisi sposobna/karkoli pač met, potem je odgovor na dlani.
"Funkcionalno nezrele" osebe so in bodo. Pričakovati, da bodo presrečni in bo vse v najboljsem redu ce bodo ravnali "funkcionalno zrelo" je iluzorno. Dobro povedano.
Nič ni narobe, če imamo različne prioritete v življenju: nekomu, ki nima otrok, seveda na prvo mesto stopijo druge reči, ki so pri nas z malecki, precej nižje na lestvici in zato verjetno včasih, kot pelin, težko razumemo, kako nekomu drugemu tooooliko pomenijo. Ampak smo različni. Nekomu je en hobi cel svet, smisel življenja, drugemu je brezvezno čačkanje.
|
|
|
|