crtek -> RE: Naj imam otroka ali ne (7.1.2012 12:04:37)
|
margostale naj ti povem še jaz svoje mnenje...Ti bi, seveda, rada slišala, da se vsem zdi super, da obdržiš otroka, neglede na to kaj tvoj prijatelj misli...no, jaz ti tega ne bom rekla in zato ti verjetno moj komentar ne bo najbolj všeč, ampak vseeno, samo za razmislek... Zelo od blizu poznam skoraj identičen primer tvojemu (razlike v starostih so drugačne): One-night-stend, cca 40letna ženska, cca 10let mlajši moški. Oba samska, ona je rekla, da jemlje tablete, zato uporabe kondoma ni bilo, posledica: nosečnost (iz njene strani zelo zaželjena, iz njegove niti malo). Ženska je otroka želela obdržati, moški je v splav itak pod nobenim pogojem ne more in tudi ne sme prisiliti (kar se mi zdi prav, da ne bo pomote), iz tega se je rodilo dete, ki ga oče ne želi niti videti, niti slišati zanj, pa čeprav živijo v istem kraju in se pogosto tudi po nakjučju srečajo. Oče plačuje preživnino, ker jo tudi mora, neglede na materialni položaj in njegove želje, mati se občasno oglasi s pretzami o varstvu, dodatnih potrebah otroka, itd, odgovor očeta je vedno isti: "Dam ti, kar ti pripada. To je vse, kar boš od mene dobila, ker si itak že vzela več, kar sem ti bil pripravljen dati." Zdej pa: se popolnoma strinjam s tabo na točki, ko praviš, da si je tvoj prijatelj sam kriv, kaj pa ni uporabljal kondoma, kaj pa je rinil s tabo v posteljo in ja, tvoja leta so pomemben faktor, ampak po drugi strani ti pa moram povedat, da mora bit otrok (vsaj za moje pojme) trezna odločitev dveh odraslih ljudi. To ni stvar, ki bo šla proč čez noč, to ostane s tabo za vedno in, če se tvoj prijatelj z otrokom ne strinja, je od tebe zelo neodgovorno in sebično, da ga v očetovstvo prisiliš. Ker to boš dejansko naredila s tem, ko boš otroka na lastno pest, kljub njegovemu nestrinjanju, obdržala. Čisto možno je, da se vse skupaj izzide na lep način, kar pomeni, da se tvoj prijatelj premisli in se na koncu odloči, da si otroka v resnici želi, lahko se ti pa zgodi (kar je po mojih izkušnjah bolj pogosta reakcija), da ga bo tvoja gesta popolnoma odvrnila od tebe in posledično otroka. Ker pišeš, da si ne želiš, da bi tvoj otrok ostal brez očeta, je ta opcija, da otroka, kjub njegovemu nasprotovanju, obdržiš, zelo slaba alternativa. Nekoga dobesedno prisilit v to, da ima otroka s tabo in mu nato narekovat še skrb zanj, se meni ne zdi odgovorna odločitev odrasle osebe. Če si si želela biti mati samohranilka, bi lahko otroka v vsakem primeru mirne duše obdržala, s tem, da svojemu prijatelju tega, čigav je otrok nebi rabla povedat. Seveda, bi se izognila obsodbam in zavrnitvi iz njegove strani, pa tudi potencialni želji po otroku (ki pa je očitno ni). Če pa si želiš partnerja, pa razmisli kako bo prisila delovala na vajino še ne začeto zvezo. Tolko, da boš imela v mislih, ti povem, da se on otroku v nobenem primeru NE MORE odpovedat, ko je očetovstvo enkrat dokazano. Otroku v vsakem primeru pripada preživnina s strani odsotnega očeta, ko je očetovstvo potrjeno in priznano. Če bo dovolj fleksibilen, bosta to brez stroškov uredila na CSD-ju, če bo želel opravljat test očetovstva pred priznanjem očetovstva mu ta opcija po zakonu pripada, stane pa na inštitutu za sodno medicino približno 1000€, lahko pa test za manj denarja naročiš iz tujine. V primeru, ko svojih odgovornosti ne bo želel prevzeti lahko primer konča na sodišču in se vleče in vleeeečeeeee...sama verjetno lahko enostavno predvidiš posledice tega izzida... Če se tvoj prijatelj odloči, da z otrokom noče imeti stika, ga ti v to ne moreš prisiliti in, veliko možnosti obstaja, da ti bo enostransko in sebično odločitev očital in zameril za vedno (z dobrim razlogom). S tem seveda zgubiš prijatelja in potencialnega partnera (glede na to kako se trenutno stvari med vama odvijajo), dobiš pa otroka, ki se bo celo življenje počutil odrinjenega in nezaželjenega (neglede kako rada ga boš ti imela, otrok bo vedno vedel, da nima očeta in si to očital - kaj češ, otroci pač so taki) in to samo zato, ker ne bo nikoli razumel, da ni naredil nič narobe in nikoli mu ne bo jasno, da bi si ga oče želel in ga imel zelo rad, če bi nastal in se rodil v drugačnih okoliščinah. Razumem, da si otroka želiš obdržati, sm tudi js noseča in vem kako bi mi blo, če bi mogla nardit splav, ampak razmisli prosim, če je res vredno svoje nerojeno dete hendikepirat za nekaj tako pomembnega, kot je oče in nekoga nase priklenit zaradi tvoje želje po otroku. Upam, da ni izpadlo zelo napadalno, ni bil moj namen. Želim ti vso srečo pri reševanju problema in upam, da se izzide na najlepši način.
|
|
|
|