MioBambino
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa* IZVIRNO SPOROČILO: puppa Kerensa lepo, da rada svetuješ drugim. Ampak pozabljaš dve bistveni stvari pri iskanju zaposlitve. Ti imaš končano OŠ in seveda te vsak rav vzame, ker ve, da ne moreš zahtevati višjega plačila, domnevajo, da ne boš hitro menjala službe, če boš našla boljšo (primerno za višjo izobrazbo). Mene s 7. stopnjo se vsi takšni otepajo, ker si vsak misli, da bom pobrala šila in kopita ob prvi možnosti za drugo službo. Druga bistvena stvar pa je - ti živiš v LJ. Itak, da takoj najdeš delo, ker delodajalcem ni potrebno plačevativelikih potnish stroškov. vsi, ki nismo iz LJ, oa bi želeli delati tam pa... Jah... malo morgen... smo pač predaleč. Pa ni to moja izmišljotina, to ti direktorji jasno in glasno povedo na razgovorih. Deloma imaš prav... deloma pa kljub vsemu ne. To, da imam zaenkrat samo OŠ, drži. Ne drži pa to, da me zato vsak delodajalec rad vzame. Večinoma je bilo to, da v bistvu nimam izobrazbe, ovira za delovno mesto. Vsaj v osnovi (na razgovoru). Kajti vsakdo je sklepal, da z OŠ pač ne znam ničesar več od običajnega fizičnega dela (a la proizvodnja). Ker sem se redkokdaj posluževala iskanja zaposlitve s pisanjem prošenj oz. ponudb, temveč sem vedno prakticirala osebni kontakt, pa sem posledično izbrala drugačno taktiko. Namesto, da sem prvotno izpostavila svojo ne-izobrazbo, sem raje najprej omenila znanja in izkušnje. Povedala sem, da govorim in pišem dva jezika (poleg slovenščine, seveda - s katero nimam težav). Da obvladam slepo in desetprstno tipkanje. Da mi pisarniška tehnologija (telefoni, faksi, računalniki, fotokopirni stroji itd.) ne delajo nikakršnih težav. Omenila sem predhodne delovne izkušnje (vse - od tega, da sem bila čistilka na sejmu, pa do tega, da sem bila edina tajnica nekega direktorja), poudarila pa sem tiste, ki so se mi zdele pomembne za dotično delovno mesto. Povedala sem, da sem iznajdljiva in da se stvari, ki me zanimajo, hitro naučim - ob tem pa dodala, da me njihovo ponujeno delo zanima. Če me ne bi, ne bi niti prišla na razgovor. Vedno sem sama od sebe povedala (kajti oni naj me tega sploh ne bi smeli vprašati), da imam otroka, za katera imam urejeno varstvo (v primeru bolezni) in da otrok ne bom imela več (izogib porodniški odsotnosti). Čisto zmeraj pa sem imela dovolj poguma (to omenjam zato, ker vem, da ga marsikdo nima), da sem vprašala, kakšen je delovnik (predvideni in nepredvideni, v kriznih situacijah) in o kakšni plači je govora. Za slednjo tudi nikoli nisem pozabila dodati, da mi dejanska višina ni pomembna (ker več dam na odnose v firmi, kakor pa na višino izplačila), temveč, da sprašujem zato, da vem, koliko lahko pričakujem in kako si bom s tem organizirala življenje. Je pa res tudi to (nisem povedala vedno, ampak velikokrat pa), da nikdar nisem živela izključno od svoje plače. Jaz mesec lahko preživim brez plače sploh. In s tem sem delodajalcu dala vedeti, da me delo dejansko zanima - ne pa samo plača in način zaposlitve. Rezultat? Nikdar nisem obljubljala, da bom ostala in nemalokrat sem zahtevala povišico. Večinoma sem jo tudi dobila. Nekajkrat so mi jo ponudili tudi sami. Tudi kompenzirali smo - delodajalec mi je v pogodbo napisal, da mi ne plača potnih stroškov, ker imam službeno organiziran prevoz (in jaz sem to podpisala ter mu s tem omogočila manjše nakazilo), sem pa v zameno dobila določene druge ugodnosti (npr. izmena dela po izbiri ali kaj podobnega). Volk sit in koza cela. Če bi gledali strogo na (ne)izobrazbo, potem jaz nikoli ne bi delala nikjer drugje, kakor v čistilnem podjetju ali proizvodnji. Pa sem bila v obojem samo enkrat - ostalih 15 let pa drugje. Na delovnih mestih, ki so zahtevala izobrazbo, katere jaz še nekaj let ne bom imela. Kar se pa LJ in potnih stroškov tiče... Ja saj ravno zato kandidat iz npr. MB izvisi za delovno mesto v LJ - ker mu delodajalec ni pripravljen plačevati potnih stroškov. Pri izobraženih gre za delovna mesta, kjer so dodatki k plači urejeni po zakonu in pač ni tega, da vam pa potnih stroškov ne bi plačevali. Morajo jih (zaenkrat še). In če delodajalcu ravno ne gori za ritjo (kar je danes redko), bo raje zavrnil primernega kandidata iz MB, ki bi mu bil dodaten strošek, ter počakal še nekaj dni ter našel vsaj približno enakovrednega iz LJ ali bližnje okolice (kjer plača pač 34€ za LPP in basta). Ne trdim, da je to pošteno do iskalca zaposlitve, je pa razumljivo z ekonomskega vidika delodajalca. Izjemne kadre (takšne in drugačne strokovnjake) pa tako ali tako zaposlijo in plačajo brez problema. Ker jim delavčeva dodana vrednost prinese veliko več denarja, kolikor pa stanejo stroški. A še imate TAXI, Kerensa? (lahko na ZS)
|