me ni
|
Res mi je žal, če sem s svojo izpovedjo sprožila tale medgeneracijski spor, saj v mojem pisanju ne vidim nobenega napada na mlajše mamice. To je vaša odločitev in verjamem, da ste se zavestno odločile za materinstvo. Tudi mene je moja mami imela pri 19ih, pa kaj. Jaz pač nisem bila pripravljena na to, mogoče sem malce egoistično razmišljala in sem raje prosti čas izkoriščala zase in v tem ne vidim nobenega zla. Se pozna, da smo zelo različne in temu primerne so tudi teme, ki jih izbiramo in preferiramo. Ni mi pa všeč na kakšen nivo ste spravile čvekanje na forumu. In ne, ne podpišem se pod trditvijo, da smo starejše bolj panične. Jaz še za nobeno stvar u življenju nisem zganjala panike, ker je pač takšen moj karakter in verjamem, da noben problem ni nerešljiv. Res sem pa človek, ki me novosti spraviljo s tira, razen če se za to novost odločim sama, a se potem predhodno pozanimam kaj bo ta novost prinesla, kako bo to vplivalo na moje življenje, kako bom izpeljala željeno novost ... Naj si bo to menjava službe, avta, prebivališča ... kaj šele, da ko sem se odločila za otroka. Pred letom dni (pa me je kar malo sram) še o ovulaciji nisem imela pojma, ker me to prej ni zanimalo. Imela sem KT in to je to. V enem letu pa sem potem preko raznih forumov in ostalih člankov na netu izvedela vse kar sem potrebovala vedeti, da mi je uspelo pred 10imi tedni videti Sem ponosna na to mojo lastnost, po želji vedeti čim več in se ne bom zanjo prav nič opravičevala. Žal vidim, da bom odgovore na moja vprašanja, morala v bodoče iskati kje drugje, tu se bomo pa pogovarjale o lepem vremenu, oblekcah, prehrani ... Pa nisem zato nič užaljena, jezna ali razočarana, tako pač je. Ni mi pa všeč, da sem zaradi vprašanja (ja samo enega sem postavila) o NS in AC, dobila pečat "panične babnice". Moje življenje je prelepo, da bi si ga pokvarila z razmišljanjem, kaj si drugi (neznanci) mislijo o meni. Obkrožena sem z iskrenimi prijatelji/cami, ki poznajo moj optimizem in samo to mi je pomembno. Na prvem mestu pa seveda ljubezen in razumevanje mojega partnerja, ki je desetletje mlajši od mene, pa se mi včasih zazdi, da je on "ta starejš" Ne skrbi me niti služba, niti streha nad glavo, niti vzgoja otroka. Imam podporo staršev, tako mojih kot njegovih in bom lahko računala na njihovo pomoč, čeprav sem človek, ki vse raje naredi sam in nočem biti odvisna od nobenega. Verjamem, da bo z mojim otročičkom vse uredu in, da bom mogoče že čez dve leti, če ne še prej,planirala še drugega Sem srečna nosečnica, polna energije in optimizma, brez skrbi za prihodnost in vesela, da imam ob sebi ljudi, ki me imajo radi in me podpirajo v vseh mojih idejah, podvigih in včasih tudi kolapsih Pride včasih tudi kak slab dan, a ga že misel na nasledni dan, malce omili Ne bom zapustila tega foruma, samo površinske teme mene ne zanimajo in se jim po vsej verjetnosti ne bom pogosto pridruževala. Lep dan še naprej
|