kajajaka
|
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL Že nekaj časa kolebam, pa me to zelo boli, zato sem se odločila da napišem, da da vem iz sebe. Pravilno, da daš ven iz sebe! Delovali (Bili) smo kot prijetna družina, oče, mati, 2 hčerki. Vsako leto smo odšli sigurno vsaj za 14 dni peljala na morje. S sestro sva imeli skoraj vse, kljub temu, da nismo imeli nekaj veliko denarja, ampak od raznih športnih dejavnosti, do barbik, sva imeli veliko. Oče je veliko delal, prav tako mami, pa vendar, smo veliko vikendov preživljaji skupaj. Z očetom sva bila že od nekdaj zaveznika, veliko me je učil kot bi bila njegov sin, in to me ni motilo. Povedala sem mu lahko vse, od srčnih zadev, do tistih malo manj. Veliko bolj sva se razumela kot, npr. sestra z njim. Naučil me je veliko, od njega sem se tudi veliko naučila, sva ista karakterja, kar naju verjetno sedaj tudi uničuje. vse življenje sta garala zato, da bi nekoč imeli hišo. Ker je minilo kar nekaj let, sva s sestro že odrasli in odšli na svoje, vendar sva bili s starši vedno in skoraj vsak dan v kontaktih, v glavnem uživali smo. Nakar se starša odločita (čeprav sta živela že sama), da bosta šla delati hišo. In začela se je gradnja, oče je postajal vse boljj živčen, hišo smo gradili skupaj, tudi moji žulji so notri! Hiša ni stala niti eno leto, nakar mami prijoka z novico, ki me je pretresla, oče jo vara s sosedo!!!? Ker smo bili "super družina" (vsak tako sem dolgo mislila, verjela sem v to), smo se posedli, in oče je dejanje priznal (vsi prisotni), vendar poveda, da nas ne zamenja, in da se bo za nas tri babe maximalno potrudil, da je to bil pač smao kiks.... ITAK! Sosedovo so tudi otroci odpikali, ker sta bila dobesedno svinarja, gonila sta se skupaj od kar smo tam delali hišo, zato je pa oče bil vedno živčen. Tukaj mislim, da se ne bi smela spravljati na soesedo Najbrž ne veš natančno kaj je bilo med njo in otroci... Zakaj so jo odpikali... poleg tega: VEDNO sta potrebna dva in tvoj oče ni nič manj kriv. mami doživi srčni zlom, prevaral je celo družino! Mami zboli za rakom, oče se zmeraj bolj oddaljuje. Zelo mi je žal za tvojo mami, vendar ni ne prva ne edina, ki se je ločila in to mora ona dojeti. Ona in le ona je tista, ki se mora pobrati in zaživeti sama. Ti in sestra ji lahko le stojita ob strani. doma (v hiši) sta živela skupaj, vendar smo kot prijatelja. On hodi ven s sosedo (skrivaj).... Ok, to je grdo od očeta, amapk dovolj naivno je bilo že to, da ste mu vse verjele, da je bil le kiks, če je pa trajalo ves čas gradnje hiše... Ločita se. Itak, bi se morala že prej, če mene vprašaš... Oče se dobesedno loči od celotne družine, tudi una druga družina se loči (oba pustita svoje partnerje in 2 otroka!) No, malo pretiravaš... Če si napisala, da sta s sestro že odrasli in na svojem, potem pač tvoj oče ni zapustil dva otroka... Tudi naši starši so upravičeni do svoje sreče in če si želi prihodnost preživati z drugo... Saj ni s tem, ko je imel otroke s tvojo mamo zavezan, da mora biti do smrti z njo... Življenje nam prinese vse mogoče spremembe... in tičati v preteklosti, ko ste bili srečan družina nima smisla... Tako pač je, sprijazni se! in se potrudi očeta sprejeti tudi z njegovimi napakami. Le tako boš manj zagrenjena tudi sama... Po moje je to tudi razlog, da se oče umika, ker čuti, da nanj gledaš zamerljivo in mu ne misliš pozabiti ali sprejeti... S prava sem mu tako verjela, da je bil res kiks, potem pa so na dan curljaje novice izpred WAHOO let... to me je prizadelo. V njemu ne vidim več svojega idola očeta.... najhuje po vsem tem je,... da sem mu bila pripralvjena oprostiti te kikse, če bi ohranjal stike, da bi hotel biti se vendo moj oče....pa ne pokliče, ne vidiva se, preprosto sem kar naekrat ostala brez očeta, brez sovjega zaveznika, brez moške postave, katermu sem lahko povedala popolnoma vse, včasih sem z njim lažje govorila o menstruacijah kot z mami..... Oba sva trmasta, jaz povem kar mislim, in se zavedam da včasih s tem tudi prizadanem, in tudi njemu nisem ostala dolžna besed.... povedala sem mu, da ni ptorblema da sva kamot v stikih, vendar je na njemu koliko bo hotel ostati v stikih, koliko bo poklical, koliko se bova/bomo videli....trmasta sva tudi oba, pa vseeno. jaz mislim,da kot oče bi lahko poklical povprašal kako in kaj... veliko sem v zadnjih dveh letih preživela, pa ni bil niti toliko oče, da bi vprašal.: "hčerka abo?" nedolgo nazaj sem ostala tudi brez desca, katerea sem srčno ljubila, pa me ni vprašal niti, kako sem preborbala to.... Evo, tudi ti nisi imela najsrečnejše zveze, ki bi trajala do konca življenja... In če bi imela (ali imaš) otroka? A bi morala sedaj ostati s tem moškim le zato, da bi špilali srečno družino? Takšno je pač življenje. ostaja pa v kontaktih z mojo sestro (morda mu ona dolj dopušča, da je kar je... z vsemi napakami navkljub?)..... to pa je tudi vse, kar je ostalo od naše "popolne družine". Ah daj no, popolnih družin ni. Očitno si si ustvarila iluzijo v kateri vztrajaš in s tem morda dušiš tudi sebe in svoje zveze. hvala ker ste me brali. lakho tudi kak pameten nasvet, imam prav, da vztrajam....? Univerzalnega nasveta najbrž ni. Morda le to: živi svoje življenje in ne obremenjuj se z vsem tako... Pa še to - da ne boš mislila, da si edina, da nimam izkušenj s podobnim. Tudi moja dva sta se ločila in bilo je vsega... Pa kaj. Jaz imam svoje življenje in se trudim da bi bilo najboljše kar se da. Starša (OBA!) spoštujem in imam rada, ker sta moja starša in sta zame naredila vse, kar sta lahko, čeprav se med seboj nista razumela. In oba sta imela pravico do svojega življenja in partnerjev! Pa oprosti, če sem bila na momente pregroba! To ni bil moj namen. želim biti le iskrena do tebe.
< Sporočilo je popravil kajajaka -- 28.10.2011 13:37:58 >
|