moj "oče"

moj "oče" (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

sakuL -> moj "oče" (28.10.2011 13:00:12)
Že nekaj časa kolebam, pa me to zelo boli, zato sem se odločila da napišem, da da vem iz sebe. Delovali (Bili) smo kot prijetna družina, oče, mati, 2 hčerki. Vsako leto smo odšli sigurno vsaj za 14 dni peljala na morje. S sestro sva imeli skoraj vse, kljub temu, da nismo imeli nekaj veliko denarja, ampak od raznih športnih dejavnosti, do barbik, sva imeli veliko. Oče je veliko delal, prav tako mami, pa vendar, smo veliko vikendov preživljaji skupaj. Z očetom sva bila že od nekdaj zaveznika, veliko me je učil kot bi bila njegov sin, in to me ni motilo. Povedala sem mu lahko vse, od srčnih zadev, do tistih malo manj. Veliko bolj sva se razumela kot, npr. sestra z njim. Naučil me je veliko, od njega sem se tudi veliko naučila, sva ista karakterja, kar naju verjetno sedaj tudi uničuje. vse življenje sta garala zato, da bi nekoč imeli hišo. Ker je minilo kar nekaj let, sva s sestro že odrasli in odšli na svoje, vendar sva bili s starši vedno in skoraj vsak dan v kontaktih, v glavnem uživali smo. Nakar se starša odločita (čeprav sta živela že sama), da bosta šla delati hišo. In začela se je gradnja, oče je postajal vse boljj živčen, hišo smo gradili skupaj, tudi moji žulji so notri! Hiša ni stala niti eno leto, nakar mami prijoka z novico, ki me je pretresla, oče jo vara s sosedo!!!? Ker smo bili "super družina" (vsak tako sem dolgo mislila, verjela sem v to), smo se posedli, in oče je dejanje priznal (vsi prisotni), vendar poveda, da nas ne zamenja, in da se bo za nas tri babe maximalno potrudil, da je to bil pač smao kiks.... ITAK![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] Sosedovo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] so tudi otroci odpikali, ker sta bila dobesedno svinarja, gonila sta se skupaj od kar smo tam delali hišo, zato je pa oče bil vedno živčen. mami doživi srčni zlom, prevaral je celo družino! Mami zboli za rakom, oče se zmeraj bolj oddaljuje. Ne kliče več, doma (v hiši) sta živela skupaj, vendar smo kot prijatelja. On hodi ven s sosedo (skrivaj).... Ločita se. Oče se dobesedno loči od celotne družine, tudi una druga družina se loči (oba pustita svoje partnerje in 2 otroka!) S prava sem mu tako verjela, da je bil res kiks, potem pa so na dan curljaje novice izpred WAHOO let... to me je prizadelo. V njemu ne vidim več svojega idola očeta.... najhuje po vsem tem je,... da sem mu bila pripralvjena oprostiti te kikse, če bi ohranjal stike, da bi hotel biti se vendo moj oče....pa ne pokliče, ne vidiva se, preprosto sem kar naekrat ostala brez očeta, brez sovjega zaveznika, brez moške postave, katermu sem lahko povedala popolnoma vse, včasih sem z njim lažje govorila o menstruacijah kot z mami..... Oba sva trmasta, jaz povem kar mislim, in se zavedam da včasih s tem tudi prizadanem, in tudi njemu nisem ostala dolžna besed.... povedala sem mu, da ni ptorblema da sva kamot v stikih, vendar je na njemu koliko bo hotel ostati v stikih, koliko bo poklical, koliko se bova/bomo videli....trmasta sva tudi oba, pa vseeno. jaz mislim,da kot oče bi lahko poklical povprašal kako in kaj... veliko sem v zadnjih dveh letih preživela, pa ni bil niti toliko oče, da bi vprašal.: "hčerka abo?" nedolgo nazaj sem ostala tudi brez desca, katerea sem srčno ljubila, pa me ni vprašal niti, kako sem preborbala to.... ostaja pa v kontaktih z mojo sestro..... to pa je tudi vse, kar je ostalo od naše "popolne družine". hvala ker ste me brali. lakho tudi kak pameten nasvet, imam prav, da vztrajam....?

kajajaka -> RE: moj "oče" (28.10.2011 13:31:26)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL Že nekaj časa kolebam, pa me to zelo boli, zato sem se odločila da napišem, da da vem iz sebe. Pravilno, da daš ven iz sebe! Delovali (Bili) smo kot prijetna družina, oče, mati, 2 hčerki. Vsako leto smo odšli sigurno vsaj za 14 dni peljala na morje. S sestro sva imeli skoraj vse, kljub temu, da nismo imeli nekaj veliko denarja, ampak od raznih športnih dejavnosti, do barbik, sva imeli veliko. Oče je veliko delal, prav tako mami, pa vendar, smo veliko vikendov preživljaji skupaj. Z očetom sva bila že od nekdaj zaveznika, veliko me je učil kot bi bila njegov sin, in to me ni motilo. Povedala sem mu lahko vse, od srčnih zadev, do tistih malo manj. Veliko bolj sva se razumela kot, npr. sestra z njim. Naučil me je veliko, od njega sem se tudi veliko naučila, sva ista karakterja, kar naju verjetno sedaj tudi uničuje. vse življenje sta garala zato, da bi nekoč imeli hišo. Ker je minilo kar nekaj let, sva s sestro že odrasli in odšli na svoje, vendar sva bili s starši vedno in skoraj vsak dan v kontaktih, v glavnem uživali smo. Nakar se starša odločita (čeprav sta živela že sama), da bosta šla delati hišo. In začela se je gradnja, oče je postajal vse boljj živčen, hišo smo gradili skupaj, tudi moji žulji so notri! Hiša ni stala niti eno leto, nakar mami prijoka z novico, ki me je pretresla, oče jo vara s sosedo!!!? Ker smo bili "super družina" (vsak tako sem dolgo mislila, verjela sem v to), smo se posedli, in oče je dejanje priznal (vsi prisotni), vendar poveda, da nas ne zamenja, in da se bo za nas tri babe maximalno potrudil, da je to bil pač smao kiks.... ITAK![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] Sosedovo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] so tudi otroci odpikali, ker sta bila dobesedno svinarja, gonila sta se skupaj od kar smo tam delali hišo, zato je pa oče bil vedno živčen. Tukaj mislim, da se ne bi smela spravljati na soesedo Najbrž ne veš natančno kaj je bilo med njo in otroci... Zakaj so jo odpikali... poleg tega: VEDNO sta potrebna dva in tvoj oče ni nič manj kriv. mami doživi srčni zlom, prevaral je celo družino! Mami zboli za rakom, oče se zmeraj bolj oddaljuje. Zelo mi je žal za tvojo mami, vendar ni ne prva ne edina, ki se je ločila in to mora ona dojeti. Ona in le ona je tista, ki se mora pobrati in zaživeti sama. Ti in sestra ji lahko le stojita ob strani. doma (v hiši) sta živela skupaj, vendar smo kot prijatelja. On hodi ven s sosedo (skrivaj).... Ok, to je grdo od očeta, amapk dovolj naivno je bilo že to, da ste mu vse verjele, da je bil le kiks, če je pa trajalo ves čas gradnje hiše... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ločita se. Itak, bi se morala že prej, če mene vprašaš... Oče se dobesedno loči od celotne družine, tudi una druga družina se loči (oba pustita svoje partnerje in 2 otroka!) No, malo pretiravaš... Če si napisala, da sta s sestro že odrasli in na svojem, potem pač tvoj oče ni zapustil dva otroka... Tudi naši starši so upravičeni do svoje sreče in če si želi prihodnost preživati z drugo... Saj ni s tem, ko je imel otroke s tvojo mamo zavezan, da mora biti do smrti z njo... Življenje nam prinese vse mogoče spremembe... in tičati v preteklosti, ko ste bili srečan družina nima smisla... Tako pač je, sprijazni se! in se potrudi očeta sprejeti tudi z njegovimi napakami. Le tako boš manj zagrenjena tudi sama... Po moje je to tudi razlog, da se oče umika, ker čuti, da nanj gledaš zamerljivo in mu ne misliš pozabiti ali sprejeti... S prava sem mu tako verjela, da je bil res kiks, potem pa so na dan curljaje novice izpred WAHOO let... to me je prizadelo. V njemu ne vidim več svojega idola očeta.... najhuje po vsem tem je,... da sem mu bila pripralvjena oprostiti te kikse, če bi ohranjal stike, da bi hotel biti se vendo moj oče....pa ne pokliče, ne vidiva se, preprosto sem kar naekrat ostala brez očeta, brez sovjega zaveznika, brez moške postave, katermu sem lahko povedala popolnoma vse, včasih sem z njim lažje govorila o menstruacijah kot z mami..... Oba sva trmasta, jaz povem kar mislim, in se zavedam da včasih s tem tudi prizadanem, in tudi njemu nisem ostala dolžna besed.... povedala sem mu, da ni ptorblema da sva kamot v stikih, vendar je na njemu koliko bo hotel ostati v stikih, koliko bo poklical, koliko se bova/bomo videli....trmasta sva tudi oba, pa vseeno. jaz mislim,da kot oče bi lahko poklical povprašal kako in kaj... veliko sem v zadnjih dveh letih preživela, pa ni bil niti toliko oče, da bi vprašal.: "hčerka abo?" nedolgo nazaj sem ostala tudi brez desca, katerea sem srčno ljubila, pa me ni vprašal niti, kako sem preborbala to.... Evo, tudi ti nisi imela najsrečnejše zveze, ki bi trajala do konca življenja... In če bi imela (ali imaš) otroka? A bi morala sedaj ostati s tem moškim le zato, da bi špilali srečno družino? Takšno je pač življenje. ostaja pa v kontaktih z mojo sestro (morda mu ona dolj dopušča, da je kar je... z vsemi napakami navkljub?)..... to pa je tudi vse, kar je ostalo od naše "popolne družine". Ah daj no, popolnih družin ni. Očitno si si ustvarila iluzijo v kateri vztrajaš in s tem morda dušiš tudi sebe in svoje zveze. hvala ker ste me brali. lakho tudi kak pameten nasvet, imam prav, da vztrajam....? Univerzalnega nasveta najbrž ni. Morda le to: živi svoje življenje in ne obremenjuj se z vsem tako... Pa še to - da ne boš mislila, da si edina, da nimam izkušenj s podobnim. Tudi moja dva sta se ločila in bilo je vsega... Pa kaj. Jaz imam svoje življenje in se trudim da bi bilo najboljše kar se da. Starša (OBA!) spoštujem in imam rada, ker sta moja starša in sta zame naredila vse, kar sta lahko, čeprav se med seboj nista razumela. In oba sta imela pravico do svojega življenja in partnerjev! Pa oprosti, če sem bila na momente pregroba! To ni bil moj namen. želim biti le iskrena do tebe.

Anonimen -> RE: moj "oče" (28.10.2011 23:06:04)
Nehaj verjeti v popolnost, v romantične ljubezni, idealne družine, v to, da bodo drugi izpolnjevali tvoje želje in hotenja, da so do tebe vedno dobri, strpni, razumevajoči, odločni in čutni. Začni razmišljati s svojo glavo in živeti svoje življenje. Ko boš zadovoljna s sabo, boš srečala tudi takšne ljudi. In čisto nič prej.

mateyka -> RE: moj "oče" (28.10.2011 23:30:32)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL imam prav, da vztrajam....? pri čem pravzaprav vztrajaš?

Anonimen -> RE: moj "oče" (28.10.2011 23:32:57)
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka IZVIRNO SPOROČILO: sakuL imam prav, da vztrajam....? pri čem pravzaprav vztrajaš? Pri igranju svoje vloge.

ronja -> RE: moj "oče" (29.10.2011 3:52:10)
podpis pod kajojako. 1. Oče ni prevaral tebe, niti cele družine, prevaral je mamo. Kar ni lepo, ampak nima kaj dosti s tem, kakšen je kot oče do tebe, razen če ti to narediš (in ti je očitno uspelo). Kaj sta imela onadva z mamo, imata onadva za uredit. Tudi se mami lahko samo sama odloči, da bo šla z življenjem naprej - vidve s sestro pa ji seveda lahko stojita ob strani. 2. Ni zapustil 2 otrok, zapustil je mamo, saj sta bili vidve že odrasli, s sestro je tudi v rednih kontaktih, tako da očitno on tu ni tisti, ki bi se popolnoma distanciral. 3. Soseda tu ni nič kriva, če ne bi bila ona, bi bila verjetno kakšna druga. Poleg tega očitno ni šlo za neko aferico, ampak sta se res našla, če sta še vedno skup in se oba ločila... 4. Kakor ti bo težko to sprejet, ampak pač niste bili idealna družina, samo ti tega nisi hotela videt. Kar ni nič narobe, ker idealne družine v reali ne obstajajo. Čisto vsi imamo kdaj krizo in nič ni narobe s tem. Tudi če se kdaj kriza konča tako, da se dva razideta, njun čas ni bil zaman - sploh če imata otroke - pa tudi če ne - se pa kaj naučita en od drugega. Začni malo drugače gledat na življenje, je v barvah, nista le črna in bela. 5. Nehaj idealizirat očeta, kakršen je bil prej in ga zdaj dajat v nič, ker pač očitno ni čisto tak, kot si si zamišljala. On je ves čas bolj ali manj isti. Samo ga odrivaš proč. Ko boš zadovoljna s sabo, boš srečala tudi takšne ljudi. In čisto nič prej. No, ja, včasih ima človek srečo in jih sreča že prej - in postane zadovoljen s sabo, ko mu je tako fajn z nijmi, ki so zadovoljni z njim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Na splošno se pa strinjam. Tudi naši starši so upravičeni do svoje sreče in če si želi prihodnost preživati z drugo... Saj ni s tem, ko je imel otroke s tvojo mamo zavezan, da mora biti do smrti z njo... Življenje nam prinese vse mogoče spremembe... in tičati v preteklosti, ko ste bili srečan družina nima smisla... Tako pač je, sprijazni se! in se potrudi očeta sprejeti tudi z njegovimi napakami. Le tako boš manj zagrenjena tudi sama... Po moje je to tudi razlog, da se oče umika, ker čuti, da nanj gledaš zamerljivo in mu ne misliš pozabiti ali sprejeti... Podpis. Nehaj se oklepat pravljice in sprejmi realnost - saj sploh ni slaba: v njej imaš dva starša, ki te imata rada, fajn sestro, novega fanta... Kaj je tu tako hudega,da bi morala bežat v pravljice in iluzije o vaši superduper srečni družini? Normalno, da ločitev boli, vendar pa če s zgodi, ko si že odrasel, se to da razumet in sprejet in sprejet vsakega starša z vsemi napakami (če pač niso vezane na tvoj odnos, da bi te poniževal ali kaj takega, kar praviš, da te ni - da je bil ves čas dober oče). Mislim, da je narobe, da se oklepaš iluzije, narobe, da si očeta tako zelo idealizirala in še bolj narobe, da ga zdaj nikakor nočeš sprejet, ker pač ni tak, kot si si ga naslikala -to je jasno razvidno že iz naslova, saj kljub temu, da ti je celo otroštvo bil več kot dober oče, ga zdaj daješ v narekovaje... Če ga križaš za to, ker pač ni igral tako, kot bi po tvoje vzoren oče in mož moral, ga seveda lahko - vendar se ne čudi, če te potem ne pokliče... Starša (OBA!) spoštujem in imam rada, ker sta moja starša in sta zame naredila vse, kar sta lahko, čeprav se med seboj nista razumela. In oba sta imela pravico do svojega življenja in partnerjev! Podpis.

aknela123 -> RE: moj "oče" (29.10.2011 13:45:50)
in kako je tvoja mama zdaj? mislim zdravstveno?

Tinkara78 -> RE: moj "oče" (30.10.2011 10:46:37)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja podpis pod kajojako. 1. Oče ni prevaral tebe, niti cele družine, prevaral je mamo. Kar ni lepo, ampak nima kaj dosti s tem, kakšen je kot oče do tebe, razen če ti to narediš (in ti je očitno uspelo). Kaj sta imela onadva z mamo, imata onadva za uredit. Tudi se mami lahko samo sama odloči, da bo šla z življenjem naprej - vidve s sestro pa ji seveda lahko stojita ob strani. 2. Ni zapustil 2 otrok, zapustil je mamo, saj sta bili vidve že odrasli, s sestro je tudi v rednih kontaktih, tako da očitno on tu ni tisti, ki bi se popolnoma distanciral. 3. Soseda tu ni nič kriva, če ne bi bila ona, bi bila verjetno kakšna druga. Poleg tega očitno ni šlo za neko aferico, ampak sta se res našla, če sta še vedno skup in se oba ločila... 4. Kakor ti bo težko to sprejet, ampak pač niste bili idealna družina, samo ti tega nisi hotela videt. Kar ni nič narobe, ker idealne družine v reali ne obstajajo. Čisto vsi imamo kdaj krizo in nič ni narobe s tem. Tudi če se kdaj kriza konča tako, da se dva razideta, njun čas ni bil zaman - sploh če imata otroke - pa tudi če ne - se pa kaj naučita en od drugega. Začni malo drugače gledat na življenje, je v barvah, nista le črna in bela. 5. Nehaj idealizirat očeta, kakršen je bil prej in ga zdaj dajat v nič, ker pač očitno ni čisto tak, kot si si zamišljala. On je ves čas bolj ali manj isti. Samo ga odrivaš proč. Ko boš zadovoljna s sabo, boš srečala tudi takšne ljudi. In čisto nič prej. No, ja, včasih ima človek srečo in jih sreča že prej - in postane zadovoljen s sabo, ko mu je tako fajn z nijmi, ki so zadovoljni z njim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Na splošno se pa strinjam. Tudi naši starši so upravičeni do svoje sreče in če si želi prihodnost preživati z drugo... Saj ni s tem, ko je imel otroke s tvojo mamo zavezan, da mora biti do smrti z njo... Življenje nam prinese vse mogoče spremembe... in tičati v preteklosti, ko ste bili srečan družina nima smisla... Tako pač je, sprijazni se! in se potrudi očeta sprejeti tudi z njegovimi napakami. Le tako boš manj zagrenjena tudi sama... Po moje je to tudi razlog, da se oče umika, ker čuti, da nanj gledaš zamerljivo in mu ne misliš pozabiti ali sprejeti... Podpis. Nehaj se oklepat pravljice in sprejmi realnost - saj sploh ni slaba: v njej imaš dva starša, ki te imata rada, fajn sestro, novega fanta... Kaj je tu tako hudega,da bi morala bežat v pravljice in iluzije o vaši superduper srečni družini? Normalno, da ločitev boli, vendar pa če s zgodi, ko si že odrasel, se to da razumet in sprejet in sprejet vsakega starša z vsemi napakami (če pač niso vezane na tvoj odnos, da bi te poniževal ali kaj takega, kar praviš, da te ni - da je bil ves čas dober oče). Mislim, da je narobe, da se oklepaš iluzije, narobe, da si očeta tako zelo idealizirala in še bolj narobe, da ga zdaj nikakor nočeš sprejet, ker pač ni tak, kot si si ga naslikala -to je jasno razvidno že iz naslova, saj kljub temu, da ti je celo otroštvo bil več kot dober oče, ga zdaj daješ v narekovaje... Če ga križaš za to, ker pač ni igral tako, kot bi po tvoje vzoren oče in mož moral, ga seveda lahko - vendar se ne čudi, če te potem ne pokliče... Starša (OBA!) spoštujem in imam rada, ker sta moja starša in sta zame naredila vse, kar sta lahko, čeprav se med seboj nista razumela. In oba sta imela pravico do svojega življenja in partnerjev! Podpis. Če dovoliš ronja bi se podpisala pod ta tvoj post.

BellaB -> RE: moj "oče" (30.10.2011 19:41:52)
Nevem, sam js bi probala vseen stopit do oceta, se z njim pogovorit in se mu spet nekak priblizat. Tud on je sam clovek. Ceprav je bil grd do tvoje mame, ki je dozivela zivcni zlom in zbolela, moras vedet da bi se lahko zgodilo tebi, da bi se zaljubila v nekoga drugega. Ocetu lahko zameris to, da je bil taka reva in je varal na skrivaj in ni stopil do zene in ji povedal da ni vec srecen z njo. Ampak mislim da je to njuna zadeva, ne tvoja. Se vedno je tvoj oce, ki je bil tvoj prijatelj, zaveznik in je drzal s tabo v dobrem in slabem. Upam si trdit, da ce bos naredila korak v smeri odpuscanja in skusala razumet njegovo stalisce, bos tudi sebi storila samo dobro, saj te zadeva ne bo zrla in obremenjevala. Tako bos bolj neobremenjena, svet bo lepsi in zadovoljna bos sama s sabo, ker bos presegla svoj notranji gnev in bila ponosna na to, da si osebno zrasla. Zato... pozri svoj ponos, ne "cakaj Godoja", stopi do oceta, da ne bo prepozno.

Poka -> RE: moj "oče" (4.11.2011 14:42:16)
Ker sem v življenju doživela že nekaj grdih stvari, ampak res grdih - o tem ne govorim z nikomer, BTW, niti s partnerjem - hočem ti povedat, da ko sem želela z enimi stvarmi razšistit in jih razrešit in sem tudi marsikaj prebrala, poskušala razumet, sem prišla do spoznanja, da se vse zgodi z razlogom in da sta vedno kriva oba. Se pravi - ne obtožuj očeta, sosede - svojo vlogo nosi tudi tvoja mama. Oče pa je v bistvu ena tistih šibkih oseb, ki se ne zna soočit s težavami na drug način... Pri nas imamo primer, takih je itak veliko v SLO, ločitve (stric in teta), isto kot ti, sta sestrični zamerili očetu in ga ne želita videt. Jaz ga tudi nisem želela, ampak mi je zdaj jasno - doživel je marsikaj, precej groznega... Moram rečt, da me sicewr kot oseba totalno odbija, ker je "čuden", ker te te stvari takega naredijo, ampak poskušam ravnat in mu dat tisto, kar mu je pravzaprav že od nekdaj manjkalo - spoštovanje. Čaka te še dolga pot osebne rasti... Eni nikoli ne dojamejo, da zdaj očeta ne sprejemaš, je normalno, ampak za tvoje dobro je, da se potrudiš ene stvari sprejet.

tehnofil -> RE: moj "oče" (7.11.2011 16:32:18)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL ..., imam prav, da vztrajam....? Starši nikoli ne smejo biti užaljeni do svojih otrok. Ne glede na karkoli. Starš ki je užaljen izgublja otrokovo spoštovanje. Kar se tiče varanja. Verjamem da ti je hudo, verjamem, da očetu zameriš. Tako kot je on moral tebe pustiti, da si delala napake (že wooohooo let), tako moraš tudi ti njemu. Če hočeš očeta imeti, mu moraš oprostiti.Ne zaradi nega, da bi bilo njemu lažje. Zato da bo lažje tebi.

sakuL -> RE: moj "oče" (9.11.2011 11:13:25)
zdravo. sem prebrala vaše odgovore. Hvala. Saj mu nisem toliko zamerila prevare....bolj in najbolj sem mu zamerial to, da je obljubil, da bo obdžal oz. se trduil obdžari vse nas v dobrih odnosih, da se bomo videli(posebej jaz in sestra)...da bomo imeli piknike, da se bomo imeli lepo,..... me pa tudi pokliče ne. to mu zamerim, da nima časa zame! nazadnje sva se slišala več kot 3 mesece nazaj, k je prosil za 5 minut moje pozornosti (zaradi mojega rd), potem pa zopet zatišje.... glede na to da sem sama veliko preživela zadnje čase (pa dobro ne bom jamrala), ampak vseeno, nisem imela kam it (ko me je pustil fant pri katerem sem živela), da mi je mami potem odstopila stanovanje, on pa živi v veliki hiši sam!, S tem da te tri mesece nazaj, ga malo povprašam kao UNA, pa mi pove da je začasno pri njem.... take stvari mu zamerim... vem, da mogoče ni prav da se držim na njega, ampak tut jaz imam ponos, če ni tolko OČE, da bi poklical in kdaj pa kdaj vprašal, hčera moja kako si?...očitno tega nisem vredna.... Vem , da se ljudje ločujejo, pa saj to sami vedo zakaj in kakoo... ampak otroci smo vedno družina... (sicer pa sva s sestro se dosti mladi, ampak odrasli) mami, je prestala opercaijo, sedaj je v redu.

tehnofil -> RE: moj "oče" (9.11.2011 13:07:24)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL , ampak tut jaz imam ponos, če ni tolko OČE, da bi poklical in kdaj pa kdaj vprašal, hčera moja kako si?...očitno tega nisem vredna.... tega si vredna Ampak na očeta vplivata vsaj dva razloga. Prvi je sram in slab občutek zaradi svojih dejanj, kar že samo po sebi vleče bolj k izogibanju kot kontaktom. Drugi razlog pa je prav gotovo stvar "narave". Moški smo bolj taki, da pokličemo ko je potrebno kaj urediti ali ko nas "žena" spomne da koga pokličemo za rojstni dan. Tako da noben od teh dveh vplivov ne vsebuje v enačbi "ali si ti vredna". To si misliš samo ti. Oče ima vse kaj drugega v glavi.

BellaB -> RE: moj "oče" (9.11.2011 15:22:04)
Pozabljas, da je oce v prvi vrsti MOSKI. :) In moski kukr jst poznam, niso ravno neki blebetaci, poklicejo ko se jim zazdi. Pa tud na obljube radi pozabijo. Poleg tega mu je ziher tud nerodno in obcuti nek sram, in taki ljudje se radi izogibajo. Tko da... ma lej, poklici ga ti. S cakanjem na Godota ne bos nkamor prsla, sam cas zamujas.

Anonimen -> RE: moj "oče" (13.11.2011 20:15:17)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL vem, da mogoče ni prav da se držim na njega, ampak tut jaz imam ponos, če ni tolko OČE, da bi poklical in kdaj pa kdaj vprašal, hčera moja kako si?...očitno tega nisem vredna.... Kolikokrat pa ga ti pokličeš in vprašaš to isto vprašanje? In... če ga ne pokličeš in mu ne poveš, da si v težavah in da rabiš pomoč on tega ne more "vohati" in ti jo ponuditi kar sam od sebe. In če je "una" začasno pri njem... pa kaj potem, saj sta partnerja, ne vidim razloga, da ne bi smela počasi zaživeti skupaj kot par. Po moje si res ti tista, ki mora pri sebi predelati določene zadeve in začeti odpuščati.

sakuL -> RE: moj "oče" (14.11.2011 12:39:05)
oče ve o meni vse. Poklical meje nazadnje za moj rojstni dan. Takrat mi je obljibul, da bova ostala v kontaktu, ker me noče izubiti, in potem samo ko je odnesel pete, ni bilo o nejm ne duha in e sliha več. Ne meni je to žalostno! Bedno od očeta, da ni niiti toliko,da bi svojo družino postavl na prvo mesto. Ne bom popustila, jaz imam pri sebi pošlhtano, še vedno se lepo obnašam do njega, in vedno ga bom imela kot očeta. mogoče moje mišljenje ni upravičeno, ampak vseeno! Družina je ena sama, partnerice pa pridejo in gredo!

mateyka -> RE: moj "oče" (14.11.2011 17:10:38)
še vedno nisi napisala pri čem "vztrajaš" - a v tem da ga ti ne klicariš in da to začne delat on sam? se pravi, tvojo sestro redno kliče, tebe pa ne?

sazi -> RE: moj "oče" (14.11.2011 18:22:24)
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL mogoče moje mišljenje ni upravičeno, ampak vseeno! Družina je ena sama, partnerice pa pridejo in gredo! Ja, res je. Ampak s svojo užaljenostjo tvegaš, da bo tvoj oče za vedno odšel, tebi pa bo ostal samo "dolg nos" in obžalovanje, da si "vztrajala". Če si želiš imelti stike z njim, ga za začetek ne smeš obsojati. Glede na tvoje pisanje močno dvomim, da ga sprejemaš enako odprto in toplo, kot bi ga, če ne bi zaradi nejgovih dejanj razpadla tvoja "popolna" družina. To čuti in se potem raje ne izpostavlja. SPloh so pa eni ljudje (res večinoma moški) tak, da je potrebno vse iz njih izvlečt. Sami se ne odprejo. Če se ob čem počutijo neprijetno, se vsega raje izogibajo. Če želiš imeti nek topel odnos z očetom, boš morala delati na tem, pa četudi to pomeni, da ga boš morala vedno ti poklicat. Če nečesa ne gojiš, umre. Nekdo se mora potruditi. Če se on ne, se boš pa ti. Lahko pa "vztrajaš", ampak pojma nimam, kaj pozitovnega lahko s tem dosežeš.

sazi -> RE: moj "oče" (14.11.2011 18:24:37)
Pa še to - kot je že ena napisala; že to, da si ga v naslovu dala v narekovaj, je slab znak, da ga resnično sprejemaš takega kot je. Samo zato, ker je v enem obdobju kiksnil, vedno ti je bil pa "popoln" oče. Če bi jaz izvedela, da si nekdo želi stikov z menoj (kao pristnih), hkrati bi me pa dajal v navednice... bi verejtno klicala še manj.

sakuL -> RE: moj "oče" (15.11.2011 9:45:38)
ja oče me je res prizadel... ne tako z dejanjem, pa č pa s tem, da zame enostavno nima več časa.... pri čem vztrajam..? pri tem, da ne bom delala prvih korakov, pa četudi potem odnos dokončno umre. Glede na to,da sem mu to povedala, da je on tisti, ki naj odpre konktat (da to ne bom jaz)..pa e vedno nič od njega, potem v redu. Nazadnje mi je za moj roj.dan poslal sms, potem sva se videla (meje prosil za 5 minut mojega časa)...pa sem ga prašala,..kaj če nebi imela rojsktnega dne, verjetno nebi ne poklical ne pisal, kdaj bi potem naredil ta korak... njegovo odgovor: "hja, verjetno tm okoli Božiča!! sem vredna teh besed, nisem...sem dovolj močna da grem naprej tudi brez njega, oče bo vedno! Sam kakšen. Sam se zaveda tega, da ne k meni ne k sestri z NJO ne more in ne pustiva,da pride. Ve da vnuka (1 že ima) ne bo mogel imeti sam pri sebi doma, ker mu ga sestra ne pusti, lahko pa ga rpide pogledat, verjetno jo tudi zaradi tega večkrat pokliče.... pa tudi sestra je edina, ki se pusti manipulirat, saj jo tako pokliče samo ko kaj rabi, ali da vidi malega. Oprostite, ampak meni to ni odnos, za katerega bi se morala boriti jaz, in jaz biti tisti nadloga, kbi klicarila, back up-a pa ne verjetno nikoli dobila. Nisem oseba k bi delala prve korake, povem svoje,.... povem mnenje, ampak tukaj pa se neha. ja v nerekovajih je zato, ker ni vreden te besede. zato "oče"! Verjetno vas je le malo takih ki so to doživeli, jaz nisem stara donda, n očeta s(oz. celo družino) sem neizmerno imela rada, smo funkcionirali zelo lepo, dokler niso prišle vse te zadeve na dan. Povedala ssem samo kar mi je ležalo na duši, je pa res da ima vsak svoje mnenje o tem in onem.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Anonimen -> RE: moj "oče" (15.11.2011 10:47:27)
Ja ampak on je naredil prvi korak ane? On te je poklical, te prosil za malo časa. Ti pa si tista, ki pričakuje, da bo on tebe klical konstantno, da tebi nikoli ni treba zavrteti telefona. In odgovor "verjetno okoli Božiča" meni pomeni to, da je zbiral pogum, ker ve da si ti jezna nanj in mu je težko. Ampak dobro, saj si odrasla (domnevam, da si nekje mojih let, sama sem tudi med mlajšimi), že sama veš kaj delaš. In veš... če bi meni nekdo ko se vidima nabijal "zakaj šele zdaj, zakaj ne večkrat" hkrati pa sam ne bi pokazal niti trohlice interesa, da bi on mene kdaj poklical.... tudi ne bi klicala kar naprej. Ti v bistvu zaradi zamere nočeš videti tega prvega koraka, ki ga je naredil in trmasto vztrajaš, da ni naredil ničesar zato, da lahko to svojo zamero še poglabljaš. Ampak dobro: če pišeš, da raje kot da ti kdaj pokličeš pustiš da odnos umre potem ti že ni veliko do tega odnosa ti je več do svojega ponosa.

ronja -> RE: moj "oče" (15.11.2011 12:11:10)
bolj in najbolj sem mu zamerial to, da je obljubil, da bo obdžal oz. se trduil obdžari vse nas v dobrih odnosih, da se bomo videli(posebej jaz in sestra)...da bomo imeli piknike, da se bomo imeli lepo,..... me pa tudi pokliče ne. to mu zamerim, da nima časa zame! Pa si se kdaj vprašala, zakaj pa s sestro ohranja kontakt? ga malo povprašam kao UNA, pa mi pove da je začasno pri njem.... Tega mu nimaš kaj zamerit - sta partnerja in jasno, da živita skup. ampak otroci smo vedno družina... Počasi moraš odrast in se sprijaznit s tem, da nisi več otro in greš pač naprej - da boš imela svojo družino in da primarna družina ni tisto prvo zavetje - to je normalno pri odraslih ljudeh, ne glede na status njihovih staršev. Si odrasla ženska, ki ne rabi več podpore staršev na vsakem koraku, skratka. če je, fajn, če je ni, pa tudi ni neka huda reč, saj smo že veliki in znamo poskrbet zase, ne? Poklical meje nazadnje za moj rojstni dan. Takrat mi je obljibul, da bova ostala v kontaktu, ker me noče izubiti, in potem samo ko je odnesel pete, ni bilo o nejm ne duha in e sliha več. In kolikokrat te mora on poklicati, da boš ti blagovolila enkrat poklicat njega? In se nehat kujat? ker ti povem, da se gotovo zgodi, da mene moj oče ne pokliče po 3 mesece - pač se redko kličemo in še to enkrat en, drugič drug. Če jaz ne bi, bi bil hitro mesec ali dva naokoli. Pa vem, da me ima rad, rad ima vnučki in rad vidi, da pridemo k njemu. samo ne klicari. Bedno od očeta, da ni niiti toliko,da bi svojo družino postavl na prvo mesto. Njegova družina je njegova partnerka, z njo živi, ona ga razume in ona ga tolaži, ko mu je hudo. Še vedno sta tudi vidve s sestro njegova družina in s sestro ima kontakte, tudi tebe je poklical. Ker pa ti ne vračaš klicev, je očitno obupal. Koliko časa bi pa moral prosit za tvoj čas? Družina je ena sama, partnerice pa pridejo in gredo! S tem precej zmanjšuješ njeno vrednost - in tudi mene bi to bolelo, če bi bila na njegovem mestu. Če si predstavljam, da bi starša hotela, da izberem njiju namesto lubija, ker pač njun otrok bom vedno, z njim se pa lahko razideva, bi ju lepo poslala v p.m. Pa verjetno vsak normalen človek. Res je malo drugače, če je odnos obrnjen, torej otroci-starš, ampak vseeno. Če ne daješ veljave človeku, ki njemu ogromno pomeni, ki jo on celo ljubi... potem se ne čudi, če mu ni do druženja. pri čem vztrajam..? pri tem, da ne bom delala prvih korakov, pa četudi potem odnos dokončno umre. koliko pa je prvih korakov? Saj nista na dejtu... On je že naredil prvi korak in poklical. Verjetno je mislil, da boš naslednjič poklicala ti, ko boš imela čas. Torej on se mora pokorit pred teboj, da bo vreden tvoje pozornosti ali kako? ker je naredil strašno napako in se zaljubil v drugo žensko, ker ni bil srečen s tvojo mamo in ker se je odločil, da ne bo nesrečen do konca življenja in si dal drugo šanso - očitno ima to žensko res zelo rad, glede na to, da sta se preselila skup... Zato mora samo on vlagat v vajin odnos? Odnos je vedno dvosmeren - če samo en vlaga, ne bo šlo. Oprostite, ampak meni to ni odnos, za katerega bi se morala boriti jaz, in jaz biti tisti nadloga, kbi klicarila, back up-a pa ne verjetno nikoli dobila. Nisem oseba k bi delala prve korake, povem svoje,.... povem mnenje, ampak tukaj pa se neha. Če si tega odnosa ne želiš, ti ga ni treba. Lahko komot pustiš očeta na miru in mu pošlješ čestitko za božič ali se pač slišita parkrat na leto, kakor želiš. Samo ti HOČEŠ odnos z očetom, hočeš, da bi si on želel bit s teboj, da bi te klical in ti dajal priznanje. odrasla si, najti ga boš morala drugje - on je svojo nalogo opravil s tem, ko ti je dal priznanje in bil dober oče v otroštvu, kar naredijo dobrega v odraslosti, je pa bonus, ni pa več dolžnost. ja v nerekovajih je zato, ker ni vreden te besede. zato "oče"! pa kako lahko nekdo ni vreden besede oče, če je bil celo otroštvo popolen oče, potem pa se je ločil in ne pokliče več vsak mesec ali teden ali koliko je tvoja norma? To resnično ni fer! Lej, opisala si vse tako, kot ti vidiš, ne vemo njegove strani, pa še vedno ti čisto vsi pravimo isto... Se ti ne zdi, da to mogoče vseeno nekaj pomeni? če bi meni nekdo ko se vidima nabijal "zakaj šele zdaj, zakaj ne večkrat" hkrati pa sam ne bi pokazal niti trohlice interesa, da bi on mene kdaj poklical.... tudi ne bi klicala kar naprej. Enako. In da bi mi rekel, da z najljubšim človekom ne smem prit v njegovo bližino... hvala lepa. Resnično. Ti v bistvu zaradi zamere nočeš videti tega prvega koraka, ki ga je naredil in trmasto vztrajaš, da ni naredil ničesar zato, da lahko to svojo zamero še poglabljaš. Ampak dobro: če pišeš, da raje kot da ti kdaj pokličeš pustiš da odnos umre potem ti že ni veliko do tega odnosa ti je več do svojega ponosa. Podpis. Torej imej pač svoj ponos in uživaj v tem, da imaš ti prav. Samo odnosa z očetom pa na ta način ne moreš pričakovat, to je dvosmerna cesta.

BellaB -> RE: moj "oče" (23.11.2011 23:19:49)
Hjah, ce mislis, da bo se svet okol tebe vrtel, da te bojo ljudje prosili in rinli vate, ti pa bos ponosno vztrajala pri nekem svojem principu in nacelih, da ne delas prvih korakov, si se prekleto zmotla. Zavedat se moras, da nisi sredisce njegovega zivljenja, si odrasla zenska, sicer njegova hci, grem stavit, da mu pomenis ogromno, ampak se cuti krivega in zavrnjenega in zato te niti ne zoka. Ti lahko vztrajas pri svojem, on bo tud, ker se cuti zavrnjenega. Pazi le, da ti ne bo zal. Ko nekoga ni vec na tem svetu, nam ostane samo krivda in glodanje, tako je nas notranji mir porusen. In potem bos se bolj zamorjena, ker si bos ocitala, da nisi sla preko svojih principov in nacel, ter prezivela lepe, dragocene trenutke z ocetom, ki je bil nekdaj tvoj zaveznik. Pateticno razmisljanje "tko pac je" tle ne pride v postev. Clovk si zivljenje in prihodnost ter dogodke v njej sam kroji, sam je odgovoren za svoje pocetje, na napakah naj bi se ucil itd. Ne bom kle filozofirala. Ce si trmasta, si trmasta... ampak... poskusi it preko trme in stopi korak naproti. Bos videla, da se bos boljse pocutla, kot ce ostanes zagrenjena z zamero v sebi. Hkrati pa bos se osebnostno zrasla, ker se bos naucila oproscati napake. Srecno.

dreamhorse -> RE: moj "oče" (24.11.2011 10:54:11)
Nisem brala vseh postov. Samo tole ti bom rekla. Oče mi je umrl, ko mi je bilo 14 let. Ne pokvari tega, kar še lahko rešiš.. Jaz bi dala vse za 5 min z njim, ti imaš to šanso, ne zapravi je. Ko ga boš enkrat zavedno izgubila, se boš zavedala, kaj si imela. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

diana 28 -> RE: moj "oče" (24.11.2011 15:07:50)
IZVIRNO SPOROČILO: dreamhorse Nisem brala vseh postov. Samo tole ti bom rekla. Oče mi je umrl, ko mi je bilo 14 let. Ne pokvari tega, kar še lahko rešiš.. Jaz bi dala vse za 5 min z njim, ti imaš to šanso, ne zapravi je. Ko ga boš enkrat zavedno izgubila, se boš zavedala, kaj si imela. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Se popolnoma strinjam.... Tudi jaz s svojim očetom pred leti nisem govorila in to skoraj 3 leta (ni naju niti iskal s sestro) in je delal iste napake kot tvoj in po smrti mame še kakšno krepko več... Ko smo se nato srečali mi je bilo hudo za tista 3 leta. Ne glede na vse je bila huda praznina. Čeprav mi ni nikoli znal dajati kakšne ljubezni oz. skorajda nič, sem ga pogrešala. Velikokrat pomislim kako bi mi bilo, da bi med tistem časom umrl in mi je kar hudo. Takrat res ugotoviš, da so takšne stvari del življenja in te namerno ni želel prizadeti. In en njegov stavek mi je ostal v spominu, ko mi je rekel: ko boste odrasle boste videle in razumele in res se zavedam, da imam napake, zelo rado se zgodi, da se prav tebi polomi in to prav tisto, kar najbolj sovražiš pri drugih. Saj razumem, da sprejemaš prevaro kot nekaj zelo hudega in tudi jaz sem jo in bi še vedno tako sprejela vendar konec koncev .... a lahko rečeš, da se tebi pa res nikoli to ne bo zgodilo. Koliko krat beremo stiske nekoga, ki ima družino in vse urejeno pa se preprosto zaljubi. Kakorkoli, vzdržuj stike z očetom, ker ti bo lahko res kdaj žal, da nisi spregledala tega, kar se je pač zgodilo.... Pa ne misli, da te ne razumem- te popolnoma vendar je še vedno tvoj oče.

Stran: [1] 2 3 4 Naslednja stran > >>