nejcko -> RE: Hiperaktivnost (4.11.2011 0:53:56)
|
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka IZVIRNO SPOROČILO: urška največ težav se pa itak začne v šoli ko otrok pride v strukturirano okoje, kar njim sploh ne ustreza. Ne ustreza jim, ker niso navajeni reda. Oddaja, kjer (med drugim) govorijo tudi o družinskem urniku (in redi in disciplini, ki ga ta prinaša): http://tvslo.si/predvajaj/hiperaktiven-otrok/ava2.115155537/ Glede na to, da sem na take oddaje ekstar pozorna, mi je pa tale ušla - hvala, Milionarka, sem jo zdaj poslušala. Pa še naša psihiatrinja je bil gostja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Pa da začnem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] prvo izhajajoč na tvojo boldano trditev; tale mama - super, res, klanjam se ji, ker tako vojaškega in asketskega režima pa pri nas res nimamo, priznam. Se trudimo držati nek red in rutino, ampak ne znese vedno. Prvič verjetno zato, ker sva oba z možem premalo vztrajna, lahko pa rečemo tudi, da sva preveč ležerna, lena in na komot narejena ... Drugič zato, ker sva si (oh, kako grozna in neodgovorna starša) poleg že tako zahtevnega otroka omislila še dva (o, Marija sveta, kar dva - 2!!!), ki sta vsaj kot dojenčka rušila možnost stroge rutine, sploh ker je bila mati vsaj polovico časa sama z vsemi tremi zaradi moževe službe (oh, kako neodgovoren oče!!!) Prav za s Cigani primerjat. Ampak verjemi, da sem se velikokrat tudi sama vprašala, če je bilo to prav, da smo imeli še dva otroka, če je to pošteno do sina. Pa vendar ... prav hčerki, ki sta povsem nekaj drugega, sta luč v naši družini, znak, da tako slaba starša pa vendarle nisva, glede na to da z njima ni nobenih težav. Sem pa prepričana, da tak način življenja, kot ga je tale mama opisala, zmore le malo družin, pa najsi imajo enega ali več otrok. Pod drugo, pri njeni zgodbi manjka pomemben podatek - je to njen edini otrok. Če je, potem sem prepričana, da takega načina življenja morda niti ni tako zelo težko voziti, ko ga enkrat vpelješ. Potrditev za to je lahko kar Bumerang, ki ima prav tako samo enega otroka, kateremu se lahko stoprocentno posveča vsako minuto dneva. Manjka tudi podatek, koliko časa že vozijo tak način življenja, še več, koliko časa ima sin diagnozo, in predvsem, kakšni rezultati so opazni - glede na to, da sama pravi, da se sin vsak dan bori s svojo motnjo (če se ne motim, je omenila samo motnjo pozornosti, kar je spet zelooo pomemben podatek). Torej, kakorkoli obrnemo - motnja ostaja, niti strog vojaški režim, niti diete in bio hrana in tajska masaža je ne zmanjšajo - samo družini in otroku do neke mere olajšajo življenje. Karkoli si želela s to oddajo oddajo dokazati (verjetno, da red in disciplina rešita vse težave), lahko v istem hipu ovržemo. Ker dejstvo je, da so otroci s temi težavami, in da se starši na različne načine borimo s tem. In dejstvo je, da s samo z laufanjem po hosti in strogim režimom zadev motenj kar ne odčara. Res je, ta mama in Bumerang sta nam lahko za vzor, ampak to še zdaleč ne pomeni, da njuna otroka nimata določenih problemov in da se družina vsakodnevo ne spopada z njimi. Ja, se jima klanjam, morda jima celo zavidam, da sta tako dosledni in oh in sploh in ne zastrupljata svojih otrok z medikamenti kot jaz, ampak dejstvo je, da imajo tako moj sin kot njuna sinova podobne težave.
|
|
|
|