RE: Hiperaktivnost (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...



Sporočilo

bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 19:19:21)

Temo berem že od prve strani naprej. Čeprav bom verjetno razumljena narobe, bom vseeno napisala.
Verjamem, da je staršem težko in da naredijo po njihovem mnenju vse, kar je v njihovih močeh, v praksi pa se žal pokaže, da naredijo tisto, za kar sami mislijo, da je prav, nikakor pa ne vse, in da so otroci dejansko nevzgojeni. V življenju nisem imela opravka z nikomer, ki bi imel uradno diagnozo, sem pa videla en kup otrok, ki so tako funkcionirali. In čisto za vse lahko povem, da je večji del krivde nosila s seboj nevzgojenost oz. način, kako so starši delali s svojimi otroki. Preden kdo skoči pokonci - teorijo poznam in upam si trditi, da zelo dobro, v praksi pa se potem stvari pokažejo drugačne.
Hkrati lahko povem, da imam tudi sama zahtevnega otroka za katerega že od rojstva dalje vem, da je drugačen,  kdor me je v preteklosti bral na takih temah tudi ve, da sem tudi sama sumila na ADHD, in ravno zaradi tega sem že od njegovega še ne dopolnjenega tretjega meseca veliko "delala na njem". Na srečo imam dovolj znanja, kompetenc in trme da sem uspela iz sistema iztisniti to, kar mu pripada (ja, tudi jaz sem bila okarakterizirana kot histerična mama), in tudi sama strokovno delati z njim.
Komaj letos, ko je vstopil v šolo, tudi on leto kasneje, sem si malo oddahnila saj je delo vseh šestih let dalo rezultate.
Ne bom na njegovem hrbtu ustvarjala teorije ampak prepričana sem, da se te težave začne odkrivati prepozno, da se starši z njimi zavestno ali ne soočijo prepozno češ saj je še čas in da se večino dela lahko in mora opraviti v predšolskem obdobju. Ko je otrok enkrat v šoli, je že zdaleč prepozno in se lahko samo še gasi požar.



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 19:59:31)

Jaz o naši Lizi nisem nikoli razmišljala kot o otroku ki ima motnje pozornosti, enostavno je vedno bila malo težka za vzgajat in smo morali malo več delati z njo. Isto stvar smo ji ponavljali 15 krat ali še večkrat da bi bil kakšen rezultat. V vrtcu je bila vedno zadnja, ko so kaj risali je bilo vedno samo še to, samo še to, samo še to..In ta samo še to se razvleče na 2 uri, če prej ne znoriš (ti ali ona).

Potem pa je par dni nazaj mož šel na govorilne in mu je učiteljica rekla, da je Liza vedno zadnja, da je vedno v nekem svojem svetu,...Pa tema o Počasnih šolarjih... Ni moteča za okolico, je pa moteče za njo samo, ker v šoli ne sledi. Snov jo zanima, obvlada, ampak enostavno nič ne uspe naredit tam, ker ji misli ves čas bežijo še na milijon drugih stvari. V podaljšanem bivanju dela tiste stvari, ki jih ostali naredijo že med poukom, potem za doma nam pa ostane še cel kup naloge kar nam vzame uro, dve...Po mojem mnenju preveč za prvi razred. Cel čas moramo sedet zraven nje, drugače takoj odluta.

V glavnem, bili smo pri prijateljici, ki ima drugače privatno psihološko prakso za otroke. Že po telefonu me je vprašala par stvari o njej, ki so našo sumnjo samo potrdile - recimo kako pere zobe. Banalna stvar, banalno vprašanje ampak mi pri pranju zob izgubljamo živce (pri 6!! letih) ker jih pere vsaj pol ure. In ne pomaga nič. Ali ko se spravlajmo od doma - vsi smo že v avtu, ona še vendo mora nekaj dokončat, ne sliši kaj se dogaja okoli nje, ne vidi... In takšnih situacij je v enem dnevu milijon kar ti poje živcev za izvoz. In marsikdo bi rekel da je pač nevzgojena, lena punčara, ampak ni. Hvala bogu imam super učiteljico ki to razume in je ni takoj okarakterizirala kot leno. Pa hvalabohu se je rodila v družini kjer se ne vsak neposluh in "neprimerno" obnašanje sankcionira s pretepanjem ali kakšnim koli drugim nasiljem.

Trenutno delamo na tem, da čimveč delamo z njo vaje, ki mi jih je dala psihologinja, enkrat tedensko pa bo hodila na delavnico, kjer se dela s takšnimi otroci na boljši koncentraciji. Načeloma otroci z add nimajo problemov če se začne pravi čas delati z njimi, če se pa jim pa lahko zelo pade samopodoba in samospoštovanje in to potem  vodi v probleme. Ker so vedno zadnji in okarakterizirani kot takšni se začnejo spraševat kaj je narobe z njimi... Zelo pomembno je da si otrok najde eno dejavnost, aktivnost kjer je dober. Naša je super v atletiki in vseh športih (bila je na plavanju, vedno prva, pri teki vedno prva in to s tem da se ne da 100 posto, ker mora na pol poti pogledati nazaj kdo je za njo, malo popravit frizuro in potem plavat, letet naprej). In je zelo ponosna na sebe ko pride iz šole kadar imajo telovadbo in zelo ponosno pove da tam je bila pa prva. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]





bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 20:18:29)

Pa si čisto prepričana, da se ne da narediti ničesar glede počasnosti?
Si čisto prepričana, da se ne da narediti ničesar glede tega, da ne sliši, da ne vidi in da mora dokončati to, kar se njej zdi in jo ostali čakate? In da je edini možen vzgojni ukrep pretepanje in vsak nasilje?



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 20:26:02)

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang

Pa si čisto prepričana, da se ne da narediti ničesar glede počasnosti?
Si čisto prepričana, da se ne da narediti ničesar glede tega, da ne sliši, da ne vidi in da mora dokončati to, kar se njej zdi in jo ostali čakate? In da je edini možen vzgojni ukrep pretepanje in vsak nasilje?


Ne vem kje si ti prebrala da sem napisala da se ne da. Seveda se da in mi smo se tega tudi lotevali tako (se še). Ampak ni pa lahko in rabiš res veliko potrpljenja in mirnih živcev, sploh medtem ko od okolice poslušaš da oni bi ji pa že dali eno čez rit in bi bil mir. Pa da kako nevzgojena je - sploh kadar je imela (še ima) svoje izpade v javnosti. Ti izpadi so hvalabogu čedalje bolj redki, ampak pride dan ko jih še ima.







bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 20:36:00)

... ker jih pere vsaj pol ure. In ne pomaga nič.


Tule na primer. Ostalo je zgolj moj občutek ob branju tvojega zapisa češ da otrok ni nevzgojen in da je to popolnoma opravičljivo z ADD. Pa tudi tvoj podpis kaže na to, da se ti zdi to, da otrok staršev ne uboga, nekaj čisto običajnega.

Ne, ne napadam in ne, ne obsojam. Samo poskušam razložiti to kar sem zapisala že zgoraj.
Verjetno bi bilo bolje, ko tega ne bi razložila na tvojem primeru in če sem te zaradi tega vznemirila, se opravičujem, prišla si mimo ravno ob trenutku in s problemi, ki so po moje dolgoročno in če se k njim pristopi ob pravem času rešljivi.



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 20:39:44)

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang

... ker jih pere vsaj pol ure. In ne pomaga nič.


Tule na primer. Ostalo je zgolj moj občutek ob branju tvojega zapisa češ da otrok ni nevzgojen in da je to popolnoma opravičljivo z ADD. Pa tudi tvoj podpis kaže na to, da se ti zdi to, da otrok staršev ne uboga, nekaj čisto običajnega.

Ne, ne napadam in ne, ne obsojam. Samo poskušam razložiti to kar sem zapisala že zgoraj.
Verjetno bi bilo bolje, ko tega ne bi razložila na tvojem primeru in če sem te zaradi tega vznemirila, se opravičujem, prišla si mimo ravno ob trenutku in s problemi, ki so po moje dolgoročno in če se k njim pristopi ob pravem času rešljivi.


Videz vara [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Očitno imaš lahko obvladljivega in vodljivega otroka. Tudi jaz imam enega takšnega. Dva pa ne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] In ta pere zobke 2 minutki. In sliši na prvo, no, včasih na drugo besedo...In je po tvojih merilih nasploh "normalen".

Sicer pa, tole ni tema o tem kdo imam bolj ali manj vzgojene otroke (btw - najslabše vzgojeni otroci, ki jih osebno poznam so tisti ljudi iz stroke) in kako se kdo z vzgojo ukvarja..Pač moji otroci so takšni kakršnii so, z njim ok shajam, tudi okolica tako da ni panike... Jaz pravim - vsak v življenju dobi breme ki ga lahko nosi, ti pač očitno dobila otroka ki ga lažje vodiš.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (24.10.2011 20:39:47)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



urška -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 20:52:00)

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Uškinamama, na 1. strani te debate smo nekaj malega napisale o tem.


Hvala, sem prebrala - samo mene bolj zanima kako je bilo v ranem otroštvu. Ker kot sem razumela (popravi me, če ga biksam) je tvoj sin do drugega razreda bil okej. Zato se sprašujem, če so kakšni pokazatelji že prej .

Zara, Madela , hvala tudi vama. Vedve ste imeli kdaj kakšen fleš, že pred šestim letom, da ni vse kot bi moralo biti...


da napišem še jaz (sem malo bolj pozna, ker sem bila ravno danes pri terapevtu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image])

moj sin je bil od vedno bolj drugačen. najprej blazno jokavo dete, zelo slabo je spal....(pa sem to pripisovala temu, da je pač prezgodaj rojen). potem ko je začel hodit so se začeli napadi trme. ki se niso nehali do danes. pa živahen, energije za izvoz. ko je končno spregovoril pri dobrih dveh letih, ni nehal. pel in govoril je celo na morju, ko je imel masko na glavi in šnorkel v ustih. (jp cela plaža se mu je smejala). zelo je imel izražen še en simptom: preskok misli. recimo: ponavljal je obnovo knjigice za cicibralčka, pa je na sredi stavka začel: mami se spomniš ko smo bili lani na morju. vedenjsko do šole ni bil problem. v vrtcu so ga nekako lahko kontrolirali, pripomoglo je tudi to, da je bil v heterogeni skupini (z vrstniki se ti otroci slabo razumejo).
in jaz sama nisem verjela da ima to, dokler mi na svetovalnem centru niso povedali. ok, ja sem vedela da ima motnje pozornosti, ostalo pa nekako ne.

največ težav se pa itak začne v šoli ko otrok pride v strukturirano okoje, kar njim sploh ne ustreza. potem pa še napačen pristop učiteljice in posledično mene in evo, katastrofa.



bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:00:05)

Skuštrana, očitno nisi dovolj pozorno prebrala mojega zapisa. Moj otrok je bil vse razen obvladljiv in vodljiv, se pa trudim, da bi bil vzgojen. In ko je zganjal scene kot jih ti opisuješ zgoraj, nisem rekla, da ima ADHD in da ga mora svet razumet, ampak sem se lotila vzgoje še bolj načrtno.
Šestleten otrok si zvečer sam nima kaj umivat zob, za to so odgovorni starši, in že krepko pred šestim letom se mora naučiti, da se svet ne vrti okoli njega in da se mora on prilagajati večini in ne večina njemu. In če tega ne dojame z besedami, bo dojel pač z dejanji. Ki nikakor niso samo tepež ali kričanje.

Metulj, kot zahtevnega sem ga prepoznala že v starosti okoli dveh mesecev. Ker sem doživljala vse to kar opisuje Nejcko in še več. In ja, bil je nevzgojen in je še zdaj kdaj, oba starša pa delava na tem, da ga ob takih situacijah dobesedno učiva reagirati. Tako kot se otroka uči intelektualnih veščin, se ga nauči lahko tudi ostalih veščin bodisi socialnih bodisi obvladovanja telesa. Ki je pri teh otrocih verjetno ena od najbolj kritičnih točk.
Če bi ob situacijah, ki so tudi tu opisane, reagirala s kričanjem ali tepežem ali z resignacijo pa bi bil tudi on čez najkasneje dve leti prepoznan kot (potencialen) ADHD.
Glede ostalega se strinjam s tabo. Zelo težko je tudi in predvsem zaradi sistema, ki ne reagira ali pa reagira prepozno. Zaradi vseh obveznosti, ki jih imamo kot odrasli (o tem je prej že pisala Nejcko). Kar pa ne pomeni, da se ne da.
Ne morem pa mimo situacije, ki se kot taka dogaja kar praviloma, da starši v učitelja, ki opiše, kaj se z otrokom dogaja, in pove, da to ni ravno pričakovano obnašanje, "udarijo nazaj"  in ga označijo kot nerazumevajočega. Rešitev je v vsakodnevnem sodelovanju šola:starši, ki za starše sicer prinese številne obveznosti, tudi časovne, in ne v potiskanju glave v pesek rekoč: "Saj bo!". Tak učitelj ni razumevajoč ampak samo prelaga reševanje težav na kolega, ki bo otroka imel naslednje leto.



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:08:25)

Šestleten otrok si zvečer sam nima kaj umivat zob, za to so odgovorni starši, in že krepko pred šestim letom se mora naučiti, da se svet ne vrti okoli njega in da se mora on prilagajati večini in ne večina njemu.


Sorry, ampak moj otrok si pri 6 letih SAM umiva zobe, jaz pa na koncu samo preverim če je ok. Sem mnenja da je šestletnik dovolj samostojen da si sam opere zobe in obriše rit (kdo pa to namesto njega počne v šoli). Sem prebrala kar si napisala o svojem otroku in tudi to, da ne moreš položiti teorije na enem otroku. In to je vse s čimer se strinjam, sploh če preberem nekatere tvoje nedavne poste, ki so mi malodane smešni (sedaj se spomnim samo enega o puncah in dolgih laseh,...) Pa ti si tudi malo boljše preberi, naša nima ADDH, ima samo malo motnjo pozornosti.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Urska je super napisala.



StrawberrY -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:11:24)


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana




(btw - najslabše vzgojeni otroci, ki jih osebno poznam so tisti ljudi iz stroke)


Skuštrana en velik podpis.



bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:12:10)

kako bi jz, kot laik, prepoznala signale, da se je treba vzgoje lotiti drugace in ucinkoviteje? kako naj vem, da je pa moj mulc res za posebno obravnavo in ne samo, da ima "muhe"?


Še na to ti bom odgovorila, potem grem pa v mižule.

Čisto enostavno. Če otrok ne reagira na tvoje besede, če ni ustrezno socializiran, potrebuje drugačne vzgojne metode kot otroci, ki so označeni kot vzgojno enostavni in pri katerih gre vse samo od sebe. Kar ne pomeni, da potrebuje posebno obravnavo, kar se socializacije tiče, ampak da potrebuje drugačen in bolj sistematičen pristop.
Si bom spet sposodila primer od prej: Če otrok mirno zlaga kocke, ko mu ti poveš, da se mudi in da je potrebno oditi od doma, to pač ne gre. In nekako boš morala doseči, da te bo otrok ubogal in predvsem to, da bo razumel, zakaj je to potrebno. Otroka boš torej vzgajala in še pred vstopom v šolo vzgojila, če se le boš s tem ukvarjala, če se ti bo pa to samo zdelo čudno in strašno naporno ga pač ne boš in bo otrok s to navado in še s kup drugimi prišel v nek sistem, ki zahteva socializiranost, in počil skupaj z njim.

Aja - pišem iz lastnih izkušenj. Moj si je tudi domišljal, da ga bomo kar čakali, ko se bo njemu zdelo. Nekje okoli 4. leta starosti smo že bili na dobri poti, še ne leto kasneje pa je tudi razumel, da to tako ne gre in zdaj že lep čas nimamo več tega problema. Ne trdim, da je moj otrok perla, lahko pa trdim, da sva se oba starša že zelo zgodaj zavedala, da se otrok ne bo vzgojil sam od sebe.



pelin -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:14:26)

Temo berem že od prve strani naprej. Čeprav bom verjetno razumljena narobe, bom vseeno napisala.
Verjamem, da je staršem težko in da naredijo po njihovem mnenju vse, kar je v njihovih močeh, v praksi pa se žal pokaže, da naredijo tisto, za kar sami mislijo, da je prav, nikakor pa ne vse, in da so otroci dejansko nevzgojeni. V življenju nisem imela opravka z nikomer, ki bi imel uradno diagnozo, sem pa videla en kup otrok, ki so tako funkcionirali. In čisto za vse lahko povem, da je večji del krivde nosila s seboj nevzgojenost oz. način, kako so starši delali s svojimi otroki. Preden kdo skoči pokonci - teorijo poznam in upam si trditi, da zelo dobro, v praksi pa se potem stvari pokažejo drugačne.
Hkrati lahko povem, da imam tudi sama zahtevnega otroka za katerega že od rojstva dalje vem, da je drugačen, kdor me je v preteklosti bral na takih temah tudi ve, da sem tudi sama sumila na ADHD, in ravno zaradi tega sem že od njegovega še ne dopolnjenega tretjega meseca veliko "delala na njem". Na srečo imam dovolj znanja, kompetenc in trme da sem uspela iz sistema iztisniti to, kar mu pripada (ja, tudi jaz sem bila okarakterizirana kot histerična mama), in tudi sama strokovno delati z njim.
Komaj letos, ko je vstopil v šolo, tudi on leto kasneje, sem si malo oddahnila saj je delo vseh šestih let dalo rezultate.
Ne bom na njegovem hrbtu ustvarjala teorije ampak prepričana sem, da se te težave začne odkrivati prepozno, da se starši z njimi zavestno ali ne soočijo prepozno češ saj je še čas in da se večino dela lahko in mora opraviti v predšolskem obdobju. Ko je otrok enkrat v šoli, je že zdaleč prepozno in se lahko samo še gasi požar.
IZVIRNO SPOROČILO: bumeran



Bumerang....lepo je brati nekoga, ki je tako prepričan vase...v svoj prav, v svoj   način vzgoje, ki jo izvaja....tako zadovoljen sam s sabo in s tem kako je dobro pripravil svojega otroka na šolo...življenje...Vendar se skoraj upam trditi, da boš tudi ti še žal krepko butnila ob tla....ne privoščim ti tega, vendar se bo to zagotovo zgodilo....Zakaj otroci ne vozijo skozi življenje tako kot ti želiš oz. tvoj način vzgoje se lahko čez noč pokaže za zelo luknjastega in napačnega...Tudi jaz verjamem, da imaš občutek, da si za svojega otroka naredila najboljše in največ kar je v tvojih močeh....prav tako kot večina staršev tistih "nevzgojenih", otrok, ki jih ti videvaš. Veš, tudi tvoj otrok je verjetno v očeh nekoga nevzgojen, pa čeprav se tebi zdi, da si vse naredila tako kot je treba...Čeprav si šla skozi pekel in izgubile zraven na tone živcev ....pa čeprav.....skratka nekega dne, ko se bo tebi zdelo, da si svoje poslanstvo starša super opravila, boš priletela naravnost na realna tla in spoznala, da si ga pa marsikje krepko mimo usekala...Poleg vseh tvojih teoretičnih znanj in strokovnih prijemov, ki jih tu tako poudarjaš in opevaš....Zagotovo se ti bo to kdaj zgodilo....vsem staršem se...tudi tistim najbolj samozavestnim in v svojih očeh brezmadežnim....Takrat se ne boš dobro počutila...pravzaprav se boš počutila kot navaden luzer, ki mu je vse spodletelo...To se ti bo zgodilo najverjetneje kar nekajkrat....staršem otrok z ADHD simptomi, pa se to dogaja nekajkrat na dan...leta in leta....kljub trudu, kljub strokovni podkovanosti (ki po moje da tvojo v večini primerov  trikrat v koš), kljub vsem priporočljivim metodam....večkrat na dan in to leta in leta....In potem pride nekdo, ki veselo stresa svoje teoretilčno znanje, ter peščico prakse, ki si jo je priboril z vzgajanjem otroka  , za katerega je že pri treh mesecih strokovno ugotovil, da je nekaj posebnega ( hja, kateri otrok pa ni???).
Prav imaš....že v predšolskem obdobju je treba delati na tem....in naj te malo razsvetlim....veš...večina staršev ADHD-ejčkov  svoje otroke že kar krepko vzgaja v predšolskem obdobju...in večina ima pri tem vse do otrokovega večjega kiksa oz. izpada kar dober občutek....tako kot ga imaš očitno ti...



bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:17:15)

Sorry, ampak moj otrok si pri 6 letih SAM umiva zobe, jaz pa na koncu samo preverim če je ok.


Tvoje mnenje je sicer res lahko tako ampak stroka tega ne zagovarja. Šestleten otrok si sam ni sposoben zadovoljivo umiti zob in zobozdravniki in medicinske sestre, ki izvajajo zobno preventivo šolarjev, priporočajo, da to še en lep čas počnejo starši. Če jim je seveda do ustrezne ustne higiene svojih otrok.

Glede ostalega pa samo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].



pelin -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:21:08)

Aja - pišem iz lastnih izkušenj. Moj si je tudi domišljal, da ga bomo kar čakali, ko se bo njemu zdelo. Nekje okoli 4. leta starosti smo že bili na dobri poti, še ne leto kasneje pa je tudi razumel, da to tako ne gre in zdaj že lep čas nimamo več tega problema. Ne trdim, da je moj otrok perla, lahko pa trdim, da sva se oba starša že zelo zgodaj zavedala, da se otrok ne bo vzgojil sam od sebe.


Joj...aleluja...koliko enega pametovanja...človek ne more verjeti....resnično iz srca upam, da te ne bo preveč bolelo, ko boš padla s prestola , ko se boš zavedla da si le eden od tisočerih staršev, ki vzgaja otroke po svojih najboljših močeh, pa to žal vseeno ni dovolj...



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:22:18)

Pelin, bravo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Meni se ne da tako na dolgo in široko ampak podpis od a do ž.

Bumerangica, jaz ji na koncu pregledam in še malo početkam da je ok. In zaenkrat ima ok zobke, sicer pa to ni tema [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



urška -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:25:08)

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko



Že v 1. r se je začelo - nesodelovanje, upiranje avtoriteti, konflikti s sošolci, ampak ni bilo še tako zelo problematično. Se je dalo nekako furati. Na določenih področjih je presenečal na polno - brati velike in male tiskane črke se je npr. naučil brati popolnoma sam.




isto, kot pri mojem sinu. s tem, da je moj raztural še matematiko. bil je edini v razredu ki je na matematičnem kenguruju dobil vse točke. pa smo bili že na tem, da ga odjavimo, ker pač ne more sedet 45 min pri miru in biti tiho.
s to razliko, da sem jaz že na začetku prvega začela hodit okol psihlogov in smo diagnozo dobili marca. kaj vse sem poslušala od raznih šolskih delavcev se niti spomnit ne smem.

letos v 2. je pa zelo boljše. druga učiteljica, drug pristop do otroka....



bumerang -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:26:42)

Bumerang....lepo je brati nekoga, ki je tako prepričan vase...v svoj prav, v svoj način vzgoje, ki jo izvaja....tako zadovoljen sam s sabo in s tem kako je dobro pripravil svojega otroka...


... bom kar tukaj nehala brat in napisala, da se zelo motiš, niti slučajno si ne predstavljam, da sem na koncu poti in da sem naredila vse najboljše in najbolj idealno in da vse vem in vse znam, hotela sem samo povedati, da je marsikateri problem, ki ga vidimo kot nerešljiv, rešljiv, in poudariti predvsem pravočasnost.
Mogoče podati kakšno svojo osebno izkušnjo za probleme, s katerimi se srečujejo ostali, malo predebatirat o tem, kaj in kako doživljamo kot starši in kaj in kako doživljajo učitelji.
Pred nami je še dolga in predvsem nepredvidljiva pot, za katero ne vem, kje in kako se bo končala, in še veliko dela bo potrebnega vložiti v to, kar imam sama za vzgojo.

Ampak glede na dosedanje reakcije vidim, da je bolje, da se odpravim stran tako da vam želim veselo debato dalje. Zame ta nivo debate ni sprejemljiv, ker je to tema pri kateri sem glede na to, s čim vse sem se sama srečala, še preveč ranljiva.
Imejte se!



StrawberrY -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:27:51)

Jaz se tudi kar pod pelin pdopišem. Ker se mi enostavno ne da več. Eni resnično mislijo, da so pojedli vso pamet tega sveta.
Vsem staršem, takšnih in drugačnih otrok želim veliko sreče, dobre volje, vztrajnosti,...in najpomembneje. Naj vsak starš dela v dobro svojega otroka. Pa naj to dela sam, z možem, al pa s psihiatrom.[sm=smiley1.gif]



skuštrana -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:32:16)

... bom kar tukaj nehala brat in napisala, da se zelo motiš, niti slučajno si ne predstavljam, da sem na koncu poti in da sem naredila vse najboljše in najbolj idealno in da vse vem in vse znam, hotela sem samo povedati, da je marsikateri problem, ki ga vidimo kot nerešljiv, rešljiv, in poudariti predvsem pravočasnost.


..in da je edina prava pot tvoja pot in da smo mi vsi ostali debili  ki samo ne znamo vzgajati svojih otrok in imamo posledično nevzgojene otroke. Amen.

Evo, točno tole jaz razberem iz tvojih postov - pa ne samo na tej temi.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Imej se...



Anonimen -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:33:56)

IZVIRNO SPOROČILO: Colt

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka
Mogoče cigani? Oni imajo dovolj otrok, da lahko solijo pamet praktično vsakemu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley8.gif[/image] .
Žal si uporabila cenen scenarij.

Ti pa si uporabila scenarij ki te ni vreden. Sram te je lahko! Če se lahko izrazim v ''tvojem'' jeziku, ti je ''dodatna vrednost, brez sive ekonomije'' padla pod nulo! Spuščaš se v debate ki jim nisi dorasla. Oz točneje, tvoje izkušnje jim niso dorasle!



Ja, saveda. A pred tabo? Vsaj enkrat se boš počutil "nad" [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image].

Število otrok vsekakor opraičuje tvoje kompetence  v tej temi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].



urška -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:41:03)

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang



Tvoje mnenje je sicer res lahko tako ampak stroka tega ne zagovarja. Šestleten otrok si sam ni sposoben zadovoljivo umiti zob in zobozdravniki in medicinske sestre, ki izvajajo zobno preventivo šolarjev, priporočajo, da to še en lep čas počnejo starši. Če jim je seveda do ustrezne ustne higiene svojih otrok.




evo točno tole sem jaz rekla mojemu terapevtu, ko sva debatirala o tem, da pač rabva 15 minut da umijeva zobe. od tega sva 10 minut porabila samo zato da je usta odprl. pa mi je rekel da naj končno neham poslušati take in drugačne strokovnjake, ker taka in drugačna načela oz. pravila za mojega otroka ne veljajo. in naj neham gledat nanny 911,ker teh metod nima smisla uporabljat na mojem otroku. ker ima adhd. no ja, mogoče je pa samo razvajen.



Pi-kica 1 -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 21:58:48)

Sem se prebila skozi celo debato, ker mi je zanimiva. Tudi sama imam otroka, ki bi danes gotovo dobil takšno diagnozo... že odraslega, tako da sem vse to, kar opisujete, dala skozi. In ne, to ne mine, samo spremeni svojo obliko v odrasli dobi. Res pa je, da je spekter motnje zelo širok in lahko bi rekla, da pri komu tudi izzveni oz. zraste v čisto običajnega najstnika oz. odraslega, ki čisto ok funkcionira (nejcko, ti si živi primerek[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Aja, to pišem iz lastnih, profesionalnih izkušenj
Mi je pa zanimivo, kar je nejcko napisala, da smo ravno starši teh otrok, ki so bili nekoč, ko je bil moj sin še otrok, okarakterizirani kot hiperaktivni, tako slabo vrednoteni, pošiljani k psihiatru, se premalo potrudimo pri vzgoji... še nisem slišala, da bi kdo staršu paraplegika rekel, pa daj no, vsaj malo bolj se potrudi s kako vajo, saj pol pa se bo sigurno postavil na noge ali pa staršu naglušnega otroka naj mu da še kaj za poslušat pa se malo bolj s kakimi vajami potrudi, saj pol bo pa boljše slišal[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Pa ne me zdaj napadat, točno vem, kako je s takimi otroci, moj sin je namreč še naglušen zraven. ,
Večina pač enostavno ne razume, da tako kot je pri gluhih okvara sluha ali v samem ušesu, ali v možganih, tako pri hiperaktivnih otrocih možgani ne delujejo tako kot pri večini ostale populacije.
Za tiste, ki so spraševale, kdaj so starši opazili, da je njihov otrok drugačen: moj sin že od rojstva. Do sedmega leta ni  prespal noči, ogromno prejokal, težave v vrtcu, v šoli ni za govorit... Prva tri leta sva se vse učila doma, hodil je iz šole s praznimi zvezki...
Kako je pa danes z raznimi terapevti in pedopsihiatri, na srečo ne vem, ker moj drugi sin za enkrat ne potrebuje take obravnave, a takrat si z njimi nisem mogla ravno dosti pomagat. Še najbolj je pomagal nasvet psihologinje - izluščite tisto, kar je najpomembnejše in pri tem vztrajajte, vse ostalo je balast - pomagal za moje preživetje, situacija pa se ni ravno kaj pretirano izboljšala...




urška -> RE: Hiperaktivnost (24.10.2011 22:07:29)

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang



Čisto enostavno. Če otrok ne reagira na tvoje besede, če ni ustrezno socializiran, potrebuje drugačne vzgojne metode kot otroci, ki so označeni kot vzgojno enostavni in pri katerih gre vse samo od sebe.


pa si mogoče ti lahko predstavljaš, da je pri adhd otrocih za vsak primer posebej potrebna drugačna vzgojna metoda? kot sem že napisala: kar je delovalo prejle, zdaj definitivno ne bo več. in ko najdeš en način je isto minuto že zastarel in ne deluje več. pa me zanima, a se ti zdi to res čisto enostavno? ker meni se ne. sicer pa, mogoče sem pa tudi jaz samo razvajena, kot je moj otrok. po tvoji teoriji.



nejcko -> RE: Hiperaktivnost (25.10.2011 0:47:45)

IZVIRNO SPOROČILO: urška

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang



Čisto enostavno. Če otrok ne reagira na tvoje besede, če ni ustrezno socializiran, potrebuje drugačne vzgojne metode kot otroci, ki so označeni kot vzgojno enostavni in pri katerih gre vse samo od sebe.


pa si mogoče ti lahko predstavljaš, da je pri adhd otrocih za vsak primer posebej potrebna drugačna vzgojna metoda? kot sem že napisala: kar je delovalo prejle, zdaj definitivno ne bo več. in ko najdeš en način je isto minuto že zastarel in ne deluje več. pa me zanima, a se ti zdi to res čisto enostavno? ker meni se ne. sicer pa, mogoče sem pa tudi jaz samo razvajena, kot je moj otrok. po tvoji teoriji.



Tukaj bi se pa jaz podpisala.
Že na eni sorodni tami sem enkrat napisala (pa tudi iz te debate je razvidno), da je veliko spektrov in oblik, kako se te motnje izražajo. Poznamo ADD, pa ADHD, Aspergerjev sindrom, kompilzivno impulzivno motnjo, ... poznamo še en kup drugih motenj, ki so pri vsakem posamezniku drugače izražene, tudi zato, ker je pri nekom prisotna le ena, pri nekom dve, pri tretjem vse tri ali pa drugi dve.
Zato je nemogoče vse te otroke strpati v isti kalup in z njimi delati po istih metodah. Zato se tudi v šolah izvaja t. i. individualni program, program, ki je striktno prilagojen posamezniku in njegovim težavam.

Sama sem učila tri fante z odločbo ADHD (no, to je bilo vsem trem skupno), dva sta bila na medikamentih, med njimi pa take razlike, da človek nikoli in nikdar ne bi rekel, da imajo isto oz. podobno diagnozo. Vsem trem je bilo skupno, da so imeli slabo koncentracijo in motnje pozornosti, vsem trem je bilo skupno, da niso mogli biti na miru, da so imeli neurejene zvezke, grdo pisavo, tukaj pa se tudi neha. Vse ostalo kot noč in dan; njihov odnos do dela, njihov odnos do učiteljev, do sošolcev. En prikupna žverca, ki je potreboval le malo motivacije, da je kakšno tablo pobrisal, da si ga opomnil in to je bilo to, drugi agresiven in neobvadljiv, tretji neka vmesna slika. Nemogoče je bilo pri vseh treh izvajati iste trategije dela, nemogoče jih je bilo motivirati ali umiriti na isti način. Eden je reagiral na prvo, drugo besedo, drugi samo na grožnje ... pa še to ne dolgo. En se je povsem umiril, če si se mu približal, mu rekel kaj prijaznega, toplega, drugi te je  enkrat poslal v p.m., drugič povesil pogled, tretjič se začel afnati in metati zvezke ... Tretji je bil včasih nesramen in aroganten, drugič apatičen ali sovražen ... resnično nikoli nisi vedel, na kakšno reakcijo boš naletel.

Sama zase vem in priznam, da nisem idealen starš. Vem, da sem naredila pri vzgoji in pri samem odnosu do sina ogromno napak, morda nepopravljivih, a verjemite, da se sama zaradi tega žrem vsak dan znova in znova.
Toda sem, kakršna sem, in moj sin je bil dan meni v varstvo in vzgojo - bog ve, zakaj. In se trudim. Lahko rečem, da po svojih najboljših močeh, a hkrati priznam, da gotovo ne dovolj. Da bi lahko marsikaj naredila bolje in drugače. Mogoče sva s sinom drug drugemu ena terapija, mogoče sva drug drugemu slaba karma ... kaj vem, dejstvo je, da sva trčila skupaj, padla v vodo in skupaj plavava s tokom.

In kakor so si med seboj različni tile naši hiperaktivčki, tako smo si med seboj različni tudi starši. Eni karakterno močnejši, vztrajnejši, odločnejši, drugi bolj nežni, popustljivejši, verjetno tudi leni oz. ležerni. Svojega bistva, tistega najglobljega, svojega karakterja (namenoma tukaj ne omenjam kakšnih motenj), svoje osebnosti človek ne more spremeniti. Lahko sicer delamo korekcijske in lepotne popravke, tudi s pomočjo psihiatrov in terapevtov, ampak v svojem najglobljem smislu smo, kar smo.

Sama osebno že dolgo ne sodim nobenega starša več. Že dolgo ne sodim več niti otrok (kajti že nekaj t. i. "problematičnih in razvajenih" mulcev je dobesedno pred mojimi očmi zraslo v prav fajn ljudi). Ker je preveč toliko enih različnih faktorjev zraven, toliko različnih okoliščin, toliko različnih usod in zgodb, da je nemogoče potegniti ravno črto. In predvsem je preveč bolečin, žalosti, solza ... predvsem mojih lastnih, da nočem niti se ne čutim kompetentna, da bi lahko sodila ali vsaj svetovala.
Naša zgodba je lahko in naj bo nekomu samo tolažba, da ni edini, kakor so tolažba tudi meni (vaše) zgodbe.  Da vem, da naša družina, naš sin ni neko svetovno čudo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



Stran: <<   < Prejšnja stran  4 5 [6] 7 8   Naslednja stran >   >>