ronja
|
Drugi nam nastavljajo ogledalo in največkrat vidijo stvri v drugačni perspektivi, na nas pa je, da pogledamo vase in razmislimo.
Vedno pravim, boj se tistega, ki te samo treplja in prikimava.
podpis nazaj. Problem je, kadar ljudje nekaj delajo in jim prijatelji in znanci rečejo: "pa ti bi lahko to prodajala in živela od tega!" In potem so ustvarjalci navdušeni, ker so vsi, ki jih poznajo, navdušeni, kako so to sami naredili, ker pač večina ljudi tega ne gre delat in potem mislijo, da je strašno komplicirano, čeprav navadno niti ni, samo časa gre precej... In začnejo sanjat, da bi pa res kaj bilo iz tega. To je čisto ok izhodišče - je pa seveda samo izhodišče.
Potem ko pa ti ustvarjalci vprašajo širše občinstvo in to kruto reče, da toliko denarja ne bi nikoli dali za tako reč, so seveda užaljeni, saj so jih prej vsi hvalili - od kod zdaj to? Ampak ravno to ti da en dober feedback, od tu se lahko kaj naučiš.
Spodbudo dobiš od domačih, ki te itak vedno vidijo lepšega kot si, realo pa od tujih, ki jih boli k*, kako se boš ti počutil, če ti rečejo, da tole pa ni čisto ok izdelano. Oboje rabiš za nadaljevanje - predvsem pa veliko veliko samoiniciative, trme in zagnanosti, da stvar spelješ. Če takoj ob prvem neg. komentarju obupaš, potem tak sp itak ne bi uspel, nima niti male šanse - to je še meni jasno, pa nimam pojma o ekonomiki ali spjih (vem samo malo osnovne matematike ).
Seveda pa je mala na podlagi vsega navdušenja ljudi, ki jim je kaj naredila, mislila, da bo tudi tu isto: da bojo vsi navdušeni in da se bodo mogoče prek zsja vsula naročila - ali pa da ji bomo vsaj vsi rekli, da je kuhinjica krasna in bi z veseljem odšteli zanjo tudi 200E. Vendar to na žalost ni res - večina nas nima niti 100E za otroško kuhinjo. Jim rajiš kupimo dvoje čevlje, ki jih rabijo .
mala, razlika je, ali ti komentira tvoj izdelek prijateljica ali kar nekdo - ta bo prej videl napake, prijateljica bo verjetno tiho, tudi, če jo bo opazila - pa če ji omaro daš, bo v vsakem primermu navdušena, ker si ji jo ti naredila in zanjo ni plačala. Če bi jo hotela prijateljici prodat, vprašanje, koliko bi ti bila pripravljena plačat. Tudi tvoja hči je lahko strašno navdušena nad kuhinjo, ki jo je mami naredila (poznam to, tudi mojidve mata najrajši igrače, ki jih sama naredim), ampak ti si samo njena mami, nisi mami od otrok svojih potencialnih strank. Tem otrokom bo res vseeno, ali je to naredila mama ali ikea. Staršem pa mogoče ne. Ampak tisti razlog - da vejo, da je to naredila mami, pa v vsakem primeru odpade. To velja samo za naše, trgu je to vseeno.
res, da tehničnega kadra primanjkuje in da gre vedno več ljudi v gimnazije ipd., ampak to še ne pomeni, da lahko kar tko kogar koli vzamejo.
Mogoče je res tako grozno. Mi pa ni jasno, kako to, da so potem mene vzeli v cvetličarni, v kozmetičnem studiju (ja, si lahko mislite? ) za maserko in na radiu za tehnika. Vse to naj bi bilo nemogoče. Pa vse je šlo, čisto legalno, brez kakršnihkoli problemov. In še marsikaj drugega, preko honorarne pogodbe.
Tudi meni veliko ljudi reče: "Pa ti bi lahko od tega živela!" Meni je jasno, da verjetno bolj težko. Mogoče bom kdaj poizkusila, vendar bom vsekakor poslušala tudi tuja mnenja, zahteve trga itd... Meni prodaja ni všeč in zato me vse to ne mika toliko (všeč mi je ustvarjat, ne pa prodajat), sem pa dovolj realna, da vem, da brez tega ne gre. NIhče me ne bo prišel prosti, da bi za jake denarje nekaj naredila zanj .
Da se svašta - tudi od kuhinjic živet - ampak v tem primeru moraš razširit območje (še tujina) ali pa razširit ponudbo (ne samo kuhinjice).
ankica, človek bi pričakoval, da če je kriza, bojo ljudje rajši vzeli nekoga zastonj, da jim dela, kot kadar posel cveti in si lahko plačajo dobro šolani kader Res trženje in ekonomija in krize niso moja tema - ampak to bi bila osnovna logika...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
zs 
. Ampak če bi jaz osebno imela na izbiro ikea in tole roza, bi zbrala ikea. Pa nisem ikea fan, daleč od tega, pa tudi n avidez oz lepoto nisem mahnjena kar se tiče igrač. Lahko pa grem, takoj kupim in se že igramo, ne rabim si zmišljevat kaj bi imela, kako barvo.... ikea je navtralne barve, paše vsepovsod, mala je, stisneš jo vsepovsod.... Smo bolj praktični ljudje. Ne kupujem nekih ogromnih igrač, še maj velike otroške kuhinje, saj se potem lahko igra v moji. Sicer pa naš ima plastik fantastik, ki mi je čist kul, saj jo lahko ima zunaj, me ni groza dežja, sonca, peska... za tako lepo kuhinjo pa bi jo bilo škoda uničit. 
) in ti so ciljna skupina. 
, samo pravi pristop moraš najti. 
Tako, da, kar pogumno, še vedno se najde kdo ki bo to tudi kupil. 
