ronja
|
Kaj naj storim? Naj grem tja in se pogovorim?
Ti vsekakor ne. Kvečjemu partner. Če on noče več tega denarja oz. se it teh igric, potem najboljše, da ga pri tem podpreš in iščeta pač nove, druge načine, kako prit do svojega gnezdeca. Sicer pa Getreal, ima tvoj partner prav - to je res njeno in lahko ne bi dobila nič od tega - ni pametno računat na nek denar, da ga boš ziher dobil, dokler ga res ne dobiš. Ko ga imaš, krasno, si hvaležen in to poveš in pokažeš. Ampak dokler pa nisi tam, pa se je boljše držat bolj konservativnih planov. Če še kje kaj priteče, super, če pa ne, bo pa tudi šlo.
Ne vem kaj naj rečem nepremičninarju..po moje bo mislil da smo malo zabiti..
To res ni problem, kaj si nepremičninar misli - da je staro gospo nekdo na lepe oči prepričal, da mu je pod ceno prodala posest - tega je v njihovem poslu gotovo veliko in to pozna.
Doma so mi ponudili, da odkupijo parcelo oni in jo potem mirno naprej prodajava, samo ne vem, če jo bo pripravljena prodat nam..
Vprašaj jo - oz. naj jo partner vpraša, če je sploh za to.
Sicer pa: starši (naši in od partnerjev) pač dostikrat reagirajo daleč od razumeskega in velikokrat za nas zelo čudno. To ne pomeni, da so slabi, ampak jih mamo pa zato včasih poln kufer . Denar je tu še najmanj in ni vreden sekiranja .
Aja, moja sestra je veliko pod ceno prodala krasno 3 sobno stanovanje, v centru mesta, ravno takrat ko sva midva ravno dobro začela tega rihtat. Z veseljem bi ga midva takrat kupila (pač prodala tega in kupila tistega), za tisto ceno pa sploh! In nam je to lepo povedala potem, ko je bilo že vse sklenjeno, ni bilo kaj - sta šla starša probat, ker se je tudi njima zdelo neumno, da to, za kar sta garala, daje veliko pod ceno... Njeno stanovanje, nimam kaj. Bi bila vesela, če bi imela možnost ga kupit, ja (in verjetno bi kot sestra lahko upravičeno pričakovala, da ga bo najprej meni ponudila, glede na to da je vedela, da se bova selila in da si želiva družine - ampak v bistvu niti nisem pričakovala, ker jo pač poznam - če ne pričakuješ od ljudi tega, česar ti ne morejo dat, je veliko lažje). Ampak če je pač nisem imela, pa j* ga, bova pa pač najprej tu, pa potem nekaj drugega našla. Ne bom zdaj zato zamere kuhala, it's just f* money/appartment.
Verjamem, da je luštno pridit do zemljišča, hiše, stanovanja....brez zadolževanja, brez lastnih prihrankov....vendar je potrebno potem vzeti v zakup, da zadeva , ki je na videz tvoja, v bistvu to sploh ni.Da v bistvu nikoli ne boš čisto svoj gospodar in da se lahko kar navadiš, da boš to dobil pod nos...
Ma, to je odvisno od ljudi. Meni sta starša dala to stanovanje, pa mi nikoli nista tega naprej metala ali mi uletavala not kar tako ali kaj takega. Sta vesela, da se mi ni treba matrat tako kot sta se onadva in se jima hkrati smilimo, da smo v tako malem (pa jima pravim, da je super in bomo že šli v večje, ko bomo kaj dobrega našli po dosegljivih cenah).
še zmeraj ne vem zakaj bi morala sosedom prodat?
Zato ker obstajajo ženske, ki se jih zelo lahko da prepričat v svašta, če lepo rožice sadiš. In racionalni argument ljudi, ki jih imajo res radi, čisto nič ne pomenijo. Sem živela svojih 20 let z eno tako . Kar se je mami iracionalno odločila, ker jo je nekdo prepričal (seveda v svojo korist), bo tako, pa če je bilo še tako butasto - celo če je vmes ugotovila, da je butasto, je strmarila do konca, ker pač ni hotela priznat, da je butasto. Če ti za ilustracijo povem, da je kupila slikovni slovar angleškega jezika... Pa je diplomirana anglistka! celo vedela je, da je taka in hotela, da se otroci zlažemo, da je ni doma, če je prišel kak akviziter - meni je bilo ful čudno lagat, da sva z bratom sama, če sva bila pa oba mala... Valjda mi noben ni verjel... In potem je kupila čuda bedarij . Pa ni slaba in sigurno če bi jo vprašal, bi rekla, da bi ta denar rajši dala nam kot pa drugim - ampak ga ni, ker je pač taka, da ne zna rečt ne (drugim, domačim se da;).
Z nekom ki raje pomaga sosedu kot svojemu sinu....
Bila bi presenečena, koliko je takih. Jaz niti za mamo, niti za taščo ne bi dala roke v ogenj v takem primeru Tudi prsta ne . Po moje bi obe komot prepričal en prijazen sosed.
Podpis pod lilijano in picolo.
Velika razlika je namreč, če je mnenja, da je to mamina posest in lahko dela z njo, kar hoče ali pa če si ne upa it k mami, ker se je boji, ker noče izgubit njene ljubezni ali kaj podobnega.V prvem primeru ga podpiram, je pač takšnega mnenja...v drugem primeru pa je to samo pokazatelj bolnega odnosa med njima in v tem primeru imata vidva z možem večje probleme od tega denarja...
Sploh pod tole.
Nocem nicesar kar ni moje.
Kako ne, če pa si jezna, ker ne boš dobila 50000 ampak samo 30000? Njen sin je zadovoljen s 30000. kdo bo tu profitiral, ni več vaša stvar. Ok, jo lahko opozorita, da je cenilec ocenil stvar na več, ampak to je to. Če se ona odloči, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi, je to to. kaj si bo kdo mislil in kdo se bo smejal, pa nima veze. Mogoče bojo sosedovi otroci to še bolj rabili kot vidva, nikoli ne veš. Tako da - za to se jaz ne bi sekirala (niti se v situaciji s sestro nisem).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
