|
Kerensa* -> RE: Ali vam uspe kaj privarčevat? (20.7.2011 10:56:39)
|
Od tistih ljudi, ki jih poznam in ki varčujejo (s tem ne mislim, da pazijo, kaj in kako zapravljajo, temveč tiste, ki varčujejo - računi, skladi, investicije, naložbe itd.), je 99% takšnih, ki varčujejo že kar bolezensko. Tako zelo, kakor, da bodo umrli, če ne bodo varčevali. In tako zelo, kakor, da bodo privarčevani denar odnesli s sabo v grob.
Jaz sem mišljenja, da če za svoj denar že delam, potem bom z njim tudi uživala. Kar pomeni, da ga bom zapravila za stvari, v katerih uživam. Tega ne bom mogla početi, ko bom mrtva, torej to počnem sedaj, ko sem živa.
Da bi delala samo zato, da plačam položnice - ne, hvala. Da bi delala samo zato, da lahko potem varčujem (ja kdaj bom pa potrošila?) - ne, hvala. Da bi delala samo zato, da bi potem lahko svojemu potomstvu čimveč zapustila (kdaj pa jaz sama pridem na vrsto - naj non-stop delam za druge, zase pa nikoli?) - ne, hvala.
Osnove? Ja, se strinjam, da je pametno imeti nekaj privarčevanega (tiste 3-6 plač) za potencialne krizne čase in to je najlažje doseči tako, da si tistih 10-20% dohodka daš na stran. Dobro je tudi, da otrokom zapustiš nepremičnino, da vsaj ne bodo imeli stanovanjskih težav (če bodo imeli že vse ostale). In dobro je imeti tudi kakšno osnovno nezgodno/življenjsko zavarovanje - če te pobere, ko je otrok še mladoleten, mu s tem zagotoviš vsaj finančno varnost do njegove polnoletnosti.
Vse ostalo pa je... po mojem mnenju... brezveze. Cel mesec garaš kot živina - za kaj? Zato, da lahko potem rečeš, da imaš denar na računu, doma na krožniku pa krompir in sol? E, ****, ja to neču. Jaz se bom peljala na kosilo.
|
|
|
|