Laima
|
Pozdravljene , ste se pa razpisale v teh prazničnih dneh. No bom pa še jaz malo pokomentirala vse zadeve. Kar se tiče krvavitev, sama jih nimam a so normalne, sploh v manjših količinah-npr. kot izcedek. Pogumno in nič bat. Misliti pozitivno. Vse je uredu. Raztezanje maternice in bolečine so normalne, saj si dojenček ureja in prenavlja domek. Potrpet. Magnezija ne pijem, moja G mi ni svetovala in že v prvi nosečnosti ga nisem pila. Tema slabosti -je hudo, ni prijetno-zagotovo vemo in se zavedamo, da smo srečnice, ker nam je uspelo zanositi. Tu se sama ne primirjam s tistimi, ki žal ne morejo imeti otrok. Med njimi je tudi moja sestra, najboljša prijateljica,...sodelavka je pred kratkim izgubila otroka v 16 tednu. Nekateri se s tem na nek način sprijaznijo po mnogoletnih boljih in mukah, a ob enem premorejo dovolj srčnosti in topline, da razumejo in sočustvujejo tudi z našimi nosečniškimi tegobicami. Česa vse jaz nimam, pa sem zadovoljna s tistim, kar imam-tako da ne vnašat slabe vesti tistim, ki malo pojamrajo, da jim je zaradi bruhanja, vrtoglavic, bolečin v križu hudo in težko. Mogoče lahko pojamrajo le tu na tem forumu in se nimajo komu drugače potožit. Me malček osebno ganejo te zadeve, ker vem kako ljudje ki se borijo za otroke odreagirajo na svoje bližnje,ki pa jim uspe. Tudi meni drugi otročiček ni uspel ravno v trenutku, sva se z možem kar na slončkala, da je prišlo do oploditve, ki upam, da pelje skozi nosečnost do poroda in zdravega otroka. Je še dolga pot do porodnišnice. Sama sem pozitivno naravnan človek, tako da verjamem, da bo vse o.k., sploh pa vse se nam v življenju zgodi z namenom-tudi to da eni imamo otroke -drugi ne. Ta konec tedna je bila zelo tragična prometna nesreča na Štajerskem koncu, kjer je mama v sekundi izgubila tri otroke plus vnuka. To pa je še bolj kruto in tragično. Človek si ne more niti zamisliti. V trenutku smisla v življenju ni več. Srečnica takrat, da jih je donosila, reva sedaj, ko jih je izgubila. Moja sestra pravi, da tisti zgoraj že ve kaj dela, tudi pri določitvi kdo bo starš in kdo ne. Kruta usoda? Vem, da niste s komentarji mislile nič slabega, s tem ko sem jaz zapisala svoj pogled pa tudi ne, tako, da brez kakih zamer ali slabe volje. Kar se tiče pa bolniške in službe. V prvi nosečnosti sem bila kot rožica, počutje super, delo nenaporno in nestresno v kraju, kjer živim in sem do konca delala brez ovir. Druga nosečnost, slabosti, bruhanje, delo 40 km stran v eno smer, naporno, stresno, odgovorno-trenutno na bolniški. zaradi službe ne spim, sem nemirna, če me kdo začne po telefonu iz službe klicarit domov bruham 3x več in sem pod stresom. Stres ne koristi našim plodkom, delo kjer odnosi ali zadeve niso urejene pa tudi ne. Lahko je še napornejše. Sama imam svoje delo, kot delo rada, a se sprašujem, če ga bom zmogla. Osebnostno se me preveč dotika in hodi z mano domov. Pritiski nadrejenih pa so neprijetni, ker imam pogodbo za določen čas. Bomo videli-tu ne obsojam nobene nosečnice, ki je na bolniški od začetka do konca, da se odklopi, posveti sama sebi in svoji družinici. Moja G je zelo uredu, a ne verjamem, da mi bo kaj več podaljšala bolniško, ker mi je na prvem pregledu rekla, da je stres povsod. No jaz delam v izmeni sama in z ljudmi, ki so v zelo hudih stiskah, včasih nevarni sebi in tudi drugim. Kdor ima možnost se oddahnit ni važno od kakega dela, če začuti da ne zmore, držim pesti, da se mu uresniči želja po oddihu doma. Bruhat v školjko, kjer je 10 uporabnikov/sodelavcev, ali celo javni wc ni ravno prijetno. Na vratih pa da ti en trka, a boš kmalu? Najpomebnejša je sedaj vsaka iz med nas in zase je treba poskrbet-ne mislim egoistično, v naših telesih se pravkar odvija nejvečji čudež-življenje in za ta bitjeca ki se šele razvijajo in rastejo je potrebno poskrbet. Če je zato potreben odmik od službe,naj bo tako. Tudi G in OZ ne dasta bolovanja, kar tako, vsaj v mojem primeru ne. A je katera imela komisijo? Kako to izgleda? Lahko opišeš svojo izkušnjo-prosim (Hvala že v naprej) Zaradi česa/ razlogi ste bile na dolgostrajni porodniški poleg SS, bruhanja? Pogostitev ob novici o nosečnosti: Tega pri nas ni, mogoče pade kaka kava , če so odnosi uredu in kak piškot, a tega sama od kar sem tu nisem doživela. Potem ko se pa otrok rodi in je porodniška po navadi pri nas mož nese nekaj na firmo kjer sam dela in še k ženi v službo, mal peciva, kak narezek in za nazdravit. Ali pa to storiš sama, ko zmoreš po porodu. Glede rojstnodnevnih zabav in ljudi, ki ne poznajo bontona-to tudi mene jezi, še bolj pa, da me nekdo nekam povabi za popoldne tisto dopoldne- isti dan. To kar odklonimo, ker se mi zdi, kot da je nekdo do zadnjega čakal ali bi te povabil ali ne. Ljudje so različni, vendar takih navadno kasneje ne vabimo več in tudi sami se ne udeležimo njihovih zadev-očitno to ni to. Niso pravi ljudje za druženje z nami in bolje, da se poti razidejo, kot pa da v nekem navideznem družinskem prijateljstvu vztrajamo. V sredini maja čaka tudi mene rojstni dan moža, potem v juniju sinčka, pa še ohcet,... Bo še pestro. Upam, da se kmalu sestavim na mesto. Vsem vašim vse najboljše ob minulih rojstnih dnevih, veliko zdravja in sreče! Hormoni mi pa norijo 100 na uro-to dokazuje tudi današnji dolg prispevek, upam, da ima rep in glavo in da ste razumele moja sporočila dobronamerno. Demokracija ne, vsak lahko zapiše kar misli. LP , pa še enkrat brez zamere.
|