|
RE: Dve družini, ena etaža.. 14.3.2011 9:55:46
|
|
|
|
Vijoličarka
|
Situacija je precej kompleksna. Vendar po moje ti bi bilo lažje, če se ne bi toliko ukvarjala z razmišljanjem kaj in kako sestra počne s svojim življenjem. Dejstvo je, da je sestra zdaj tukaj, kjer je. In če pogledaš z njene strani, je tako zanjo bolje. Mogoče se s taščo ne razume najbolje, tukaj pa ima mamo, ki ji pomaga, tukaj ima službo ... Njenim staršem njena situacija morda ni najbolj všeč, ampak ona je njihov otrok in je ven ne bodo metali. Njenemu tipu pa očitno odgovarja, da ima čim manj obveznosti. Ni idealno, ampak tako je. Morda pa je bilo nekoč obdobje, ko je prav to sestro motilo, da je tvoj fant, meni nič, tebi nič, pripeljal v njihovo stanovanje še enega člana, ki je spremenil dinamiko družine. In je morala to sprejeti. Zdaj je pač tako, da je težko, ampak ni nujno, da ni ničesar možno spremeniti. Mogoče ne takoj, dolgoročno pa. Fant je navezan na to hišo, ker je vanjo precej vložil, torej je ne želi zapusiti. In če smo odkriti, četudi gresta v najem - tudi v blokih ni miru: tam te bo kdo zbudil s kakšno 'bormašino', kladivom, basi, možno pa tudi, da bosta za sosede imeli družino z malimi otroci in bo isto. Kaj pa če bi za zdaj stisnila zobe in razmislila o možnostih prizidka? Če se le da, na tisti strani, kjer imata vidva sobo, ki jo lahko tudi vključita v vajin novi dom? Pa naredita lasten vhod, stopnice... proti sestrinemu delu stanovanja pa zazidata in dobro zvočno izolirata? Dandanes se dobi marsikaj za zvočno izolacijo. Brez grenkobe, kako sestri 'nič ni bilo treba', samo z mislijo na lastno prihodnost? Ko boš doštudirala, boš dobila službo, bosta dva dohodka in bo lažje. Seveda pa je fant tisti, ki se bo moral pomeniti s starši, kako je z lastništvom, če bosta vidva toliko vložila in če se oni s tem sploh strinjajo. Ne glej samo negativne plati, glej tudi pozitivne. Sprejeli so te v družino in na relativno lahek način lahko prideta do stanovanja. Še vedno imata kje biti, imata streho nad glavo - res sta nekaj vložila, vendar neprimerno manj, kot če bi morala začeti dobesedno iz nič, torej kupiti stanovanje ali parcelo. Pa čim manj razmišljaj o sestri. Hrup, ki prihaja iz sosednje sobe, te toliko bolj moti zato, ker sestre ne marač preveč in ker ti ni všeč, kar počne. Pusti. Življenje samo bo sestri izstavilo račun, tebi pa naj bo hrup raje spodbuda, da čimprej doštudiraš, zaslužiš in si omogočiš večje udobje. Razumem te, da si se morala izpovedati, ker to, kar si povedala nam, v glavnem najbrž tiščiš v sebi, ker čutiš, da imaš še najmanj pravic v hiši, da kaj nergaš in najbrž te to še dodatno psihično obremenjuje. Pogovori se s fantom, naredita načrt. Ker če on na vsak način želi ostati tu, potem je tudi on tisti, ki naj predlaga rešitve in se dogovarja naprej. Sicer res ti nimaš dosti besede v tej hiši, ampak če se boš prilagodila njemu in tukaj ustvarjala lastno prihodnost, potem je njegova naloga, da se pogovori s starši, sestro, razmisli o možnostih prizidka... ker kakor stvari stojijo, se mi zdi, da bo sestra kar lepo za stalno doma ostala. Mogoče pa pač sestra razmišlja drugače, predvsem glede tebe: prišla si v družino, morala je živeti s tabo, pa če je hotela ali ne, potem bi ti pa kar dobila zgornjo etažo, ona bi pa morala k tujim ljudem... Se strinjam, da je grdo, če samo gleda, kaj je brat 'dobil', ne pa tudi, kaj je vložil in če pač pričakuje, da se ji vse k riti prinese. Ampak to je stvar nje in njenih strašev. Pustita ji torej, naj bo srečna in zadovoljna v svojem delu hiše, če meni, da ji to pripada in se čim manj obremenjujta z njo, raje načrtujta, kaj lahko v danih okoliščinah najbolje naredita zase.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
|
|