|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 15.11.2012 8:39:08
|
|
|
|
ronja
|
o super ideja, tok velik ljudi je k ne vejo kdaj godujejo in pomena svojega imena... super nalogo vam je dal župnik! Hehe, pri nas bi se župniki kar namatrali:D. No, ampak punci zelo dobro vesta, kako pa kaj je z njunimi imeni, kljub temu:). Lejli sicer še nisem povedala, da je ena huda Lejla zavzela eno letalo, recimo, ampak itak ni po tisti poimenovana:), za pomen pa ve. in katero krstno ime dobijo mrznežimira - je kak difolt al to lahko sam izbereš? kako to gre? Čaki, a se nisi ti krstila? Bi morala vedet;). Kolikor jaz vem (lahko je že kaj drugače, tako so meni povedali), lahko imaš krstno ime po nekem svetniku, tako da če ni bilo svetnika s tvojim imenom, potem si moraš zbrat pač drugega, imaš na voljo vse svetnike, ki pa imajo svakojaka imena (večina jih je pač živela v enem drugem času in temu primerna imena... ena so se ohranila, ena pa (z razlogom:D) ne...) in ne vem, če si danes recimo kdo izbere, da bo Genovefa (upam, da tudi starši tega ne zberejo:D). No, sicer okusi so različni, pa če je človek fajn, imena še opaziš ne - poznam eno super Terezijo, pa mi je ime samo čudno, vendar do zdaj sploh nisem pomislila na to, da ima tako meni hecno ime. Veš kaj, dajva obnoviti debato o projektem učenju in temah čez kakšno leto, se boš potem strinjala z mano babji (to je ljubkovalno zafrkavanje od mojega lubija;). Kar se projektnega učenja tiče, se bom čez kako leto dve, gotovo strinjala s tabo - glede Ronje, ker ona si bo takrat res lahko sama poiskala znanje, zdaj si ga pa še ne more, ker ne bere dovolj dobro - lahko pa gleda, kje ga jaz dobim, pa potem to kopira;). Pa ne doseže tavrhnjih polic v knjižnici:D. Ma, veš, meni je tak hecno, ker človek iz sebe gleda, pa meni se nikoli ne da delat ŠE njunega... Mam že s svojim dovolj dela:D. POtem pa mislim, da so vse mame tako lene, hehe. Saj ne rečem, tam na unih delavnicah ti mogoče res dolgčas rata samo v zrak gledat, ampak kot rečeno, sem mela eno živo malo animaciijo s sabo, ki je bila zelo vesela, da sem končno mela čas samo zanjo (oz. zanj, če smo natančni:D)... Pa nekak mi je logično, da dela taveliko in tamalo taveliko dete po svoje. Mogoče je to res zaradi multitaskinga - če so deca zadovoljna, mami z veseljem kaj drugega počne:D. Ali pa je to mogoče iz otroštva, kjer mam dve različni izkušnji: Oče mi je recimo vedno pustil, da sem šarila po svoje - res pa da ga ni bilo toliko doma, tako da to ni bil tak napor,je vedno bil natančen in me je verjetno opozarjal na to, vendar se tega nikoli ne spomnim, ugotovila sem šele pri svojih otrocih - ko sva enrkat oba z lubijem kar pogledala, - midva sva R. hvalila za vse, samo da je hotela barvat, itak nikoli ne barva pobarvank, ker se ji ne da, tako da če kdaj je, sva samo pustila na miru, naj dela po svoje recimo, potem pa jo ma enkrat on v naročju in ji začne: ne, lej, tu si šla čez črto, pazi, da bo samo notri... Tako lepo prijazno, mala pa vsa zavzeta, da bo prav pobarvala:). No, tako je verjetno tudi pri meni delal, samo sem tudi sama precej picajzel po naravi, tako da tega nikoli nisem čutila kot pritisk, niti se ne spomnim... Mami pa sicer tudi ni delala nič namesto mene, to ji je treba priznat, samo me je pa nadrla, če nisem delala tako, kot je ona hotela ali kaj ni bilo na koncu tako, kot si je ona zmislila . Pa pri gospodinjstvu je bilo treba vse točno tako, kot je ona hotel, nogavice se zlaga točno tako pa tako, ker ona tako hoče. Kaj sem to sovražila, ej! No, saj še vedno , potem pa nočem taka bit. V bistvu če dobro premislim, je kar veliko teh stvari... mislim, da je otroštvo veliko vplivalo na mojo zdajšnjo vzgojo oz. vzgajanje - kar se mame tiče sicer večinoma v smislu: "taka pa ne bom, pa če se bom na pol pregriznila !" V bistvu veliko energije črpam od tu, haha . Enostavno se mi zdi vredno - ne, da otroci ne bi ratali ok ob vzgoji, ki bi za moje pojme lahko imela veliko izboljšav (ali kako naj politično korektno rečem ) - samo težje jim je, pa veliko takih spominov imajo, ko si rečejo: "tega ne bom pa nikoli." Evo, to količino bi rada pri svojih malih zmanjšala... Da bi si kdaj moji punci lahko rekli: "Jaz bi tudi rada bila taka mami..." Poleg tistih: "Tega pa jaz ne bom nikoli, majke mi!" Saj mi je jasno, da jima bom v puberteti sovražnik št. 1, pa da se glede kup stvari ne bomo strinjale, pa se spičile (se že kdaj in je včasih prav zabavno, ker smo si mal podobne - glih včeraj naju je R. najurila, kaj se to reče, da midva otroke naženeva roke umit, sama si jih pa nisva takoj, ko sva prišla - sem ji povedala, da zato, ker sem Svitu obljubila, da ga bom takoj ko pridemo podojila (je mel že vsega poln kufer v avtu) in jaz obljubo držim! No, oči pa ni mel izgovora, hehe. Ma, je bilo prav luškano:). Ja, vem čudna sem, ko mi je všeč, ko se otrok upira:D). Samo bi rada, da imajo res lepe spomine na otroštvo in da ne bi imeli role model bolj pozitivno kot v negativno smer (torej da bi bilo več stvari, ki bi jih želeli posnemat kot tistih, kjer bi hoteli delat glih obratno). Je pa ta mamin način mogoče prispeval k moji spretnosti, haha, ker sem hotela naredit po svoje, probat druge načine (tega se ni dalo ubit, saj vam rečem, so že probali mnogi, pa vsi spodleteli:D), pa potem vseeno je na koncu moralo bit po njenih standardih, torej sem morala delat hitreje, da ni opazila, da sem vmes še nekaj drugega probavala:D. Saj ustvarjali niti nisva nekaj skupaj, to je bilo v gl. gospodinjstvo, vseeno pa se nikoli ni smelo stvari uničevat, ker je bilo vsega škoda. To mi je še malo preveč ostalo, se trudim malo poboljšat pri malih, malo se mi zdi pa to tudi ok. Se pa ful spomnim, ko sva enkrat delali piškote in jaz sem seveda hotela malo eksperimentirat (to je v meni, nimaš kaj:D), pa je potem mami prilično znorela zraven (beri bila je tak zmaj kot sem jaz, če mi svita zbudita:D, ona ni glih neko zenbudistično bitje:D), skratka razp* se je do konca, kako packarijo delam itd... No, potem sem je vseeno spekla unega mojega polžka, ker ji je bilo škoda stran vršt. Ampak ta polžek je pa potem ful dobro ratal. No, moram ji priznat, da se je pa potem zjutraj opravičila, da je zadeva čisto ok ratala. No, kasneje sem ugotovila, da je tista moja "packarija" v resnici ena kuharska tehnika ... Zato se mi zdi logično, da pač delata po svoje. Kot da jaz pa najlepše na svetu naredim, pa da ni možnosti iizboljšav:D. Če si želita naredit tako kot jaz, pa vprašata, itak pokažem, če pa ne, pa naj uživata, samo 1x sta otroka, kmalu bo vse bolj po reglcih, vsaj za taveliko... Učili se bosta še celo življenje, zdaj pa uživamo skup, pa tudi če potem ni glih za prezentacijo:D. Navadno je pa najlažja tehnika, da onidve delata svoje, jaz pa svoje, saj ni problem naredit 3 enake izdelke;). Ali pa delam jaz zraven kaj drugega ali slikam. čežana, o cookie cutterjih se ne pogovarjam, ker me lubi skoz zafrkava zaradi une številke 200+ Izabelina, lepi končni izdelki. V duhu te debate - a je to pohvala ali provokacija? Hec, punce, hec;). Ronja, a se ne spomniš une debate o skakanju (po posteljah), plezanju in vrtenju do onemoglosti? Kako otroci to morajo početi? Tam zraven je bil tudi link do njegovega predavanja na youtubu. To sem si pogledala takrat, ja in se ful spomnim (kako se ne bi, ko sta pa 1 pojstlo zlomli po tem nasvetu ). Zdaj smo spet omejili iz praktičnih razlogov:D. Ko pa se preselimo, pa bomo en jogi meli samo za skakat, v igralnici, če bomo meli dovolj veliko hiško/stanovanje. (Mimogrede, včeraj sva šla gledat eno prličino razsuto hiško z veliko potenciala in na fajn lokaciji... Zdaj morava še malo prekalkulirat, koliko bi prišla obnova, pa če si upava v to it... Danes gremo pa gledat eno stanovanje. Sicer moram priznat, da se zarečenega kruha največ poje, ker ugotavljam, da bi bila za naš življenjski stil dejansko boljša hiša... Sploh glede na to, da so v bistvu cenejše kot velika stanovanja, malo je pa za nas premalo...) skuštrana, še prodajaš mai taije? Nam se je naš izgubil, nima pojma kam, smo že vse možne in nemožne lokacije preiskali. Šivati pa ne znam dovolj, da bi ga naredila sama. Skuštrana, a jih ti delaš? Daj mi povej, koliko jih računaš? Ker glede na to, da to znam delat, pa da bom verjetno brez službe... bi lahko to malo bolj začela, pa glede na to, da bomo ali meli kredit ali morali obnavljat nekaj... bo vsak evro prav prišel... ampak tako, za naprej, ima joel tudi en tak lesen poganjalček/avtomobilček narejen. Tistega sem si že od prej zapomnila, spet pogledala pred tem rdjem in imam kot rečeno že v glavi za Svita, kako ga bom naredila, točno vse do zadnjega detajla . Tudi varianto brez žaganja mam naštudirano, samo moram enkrat prit do Bauhausa, to je pri nas večji projekt, hehe:). Hvala vseeno in se priporočam še za kaj:). Sicer vseeno upam, da bom lakho kdaj žagala in brusila, hehe:). Saj ne da bi strašno rada žagala in brusila, samo so mi všeč izdelki iz lesa in to je pač nekak nujno zraven, hehe. Pa več možnosti imaš, če si lahko sam narišeš, kaj bi rad, seveda:). Kar se mojih malih tiče: R. zdaj že nekak bere, pač eno po eno besedo, da bi prav stavke na veliko brala še ni, ampak je že to precej več kot sem mislila, da bi bilo treba. Sem si pa zadnjič izposodila v knjižnici knijge seštevanje, odštevanje itd... ki so kao za predšolske, za pripravo na šolo, pa ker ni v vrtcu... Pa se mi še ni dalo tega delat, pa je mala sama vzela in sem morala lepo povedat, kaj kje hočejo:D. To je torej verjetno po definiciji projektno učenje - daš materiale, potem pa dete samo zateži, kaj če znat:D. Sama sicer ne vidim neke hude razlike - une police še ne doseže, tako da v knjižnici skor ne more sama do teh knijg, tak da nekaj časa me bo še rabila za prinašanje znanja (dobesedno - knjig:D) .
< Sporočilo je popravil ronja -- 15.11.2012 8:41:44 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|