|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 13.11.2012 22:50:00
|
|
|
|
ronja
|
Lili, vesela, da je prišla ideja za zavesico prav. Moja še vedno ni narejena - vedno preveč zakompliciram, potem pa 100 let traja... Mar bi zarobila eno reč, pa bi bilo že prvi dan fertig! dskubin, a je tvoj dragi od tam doma, da praznujete Divali ali ga kar tako kot mi? Ker moram priznat, da še nisem slišala nobenega, da bi to praznoval in tudi nam se vsi čudijo (vem pa, da so datumi malo različni, v enih provincah začnejo prej, v enih kasneje, pa različno dolgo traja...) Izbelina, navadno se je treba odločit ali hočeš, da delajo otroci, ali pa da je lepo narejeno . Oni pač tako lepo še ne morejo naredit. Ampak če jih skoz popravljamo, tudi nikoli ne bojo mogli. Tako da jaz navadno kombiniram: onidve delata svoje, jaz svoje ali pa fotkam - to je idealen način, da se ne vmešavam v njuno delo (ali pa vam kaj pišem:D). Če delamo skup, ma navadno vsaka svoj del ali pa dela vsaka svojo kartico. Dejansko se potem tudi precej naučijo in čez čas so tudi njihove reči že čisto uporabne za čestitke, recimo. Lahko jim kaj pokažem, recimo: če daš učke bolj skup, dobiš tak izraz, če bolj narazen, pa tak... Ali pa rečem, da je lepo, če je okrasek na sredi, ne pa nekje na robu, pa da ne sme gledat čez kartico, ker je potem v pismo ne bomo mogle stlačit:D. Ampak ni pa to tako, ad bi jaz tam z njima barvala pa lepila - to lahko sami delata. Zato mi je hecno, ko mi ljudje rečejo (tu in v reali), da se veliko ukvarjam z otroki. pa jaz se nič ne ukvarjam z njiim!:D Meni se čisto res ne da še njunih čestitk delat:D. mam pa eno vprašanje: neki začnete delat in pol se malčki vmes odločjo, da imajo dovolj... a same končate izdelek al ga pustite? Odvisno, kaj mi je bolj pomembno: da bo zadeva na koncu delovala tako kot sem si zamislila (recimo pinjata za rd je fajn, da je dovolj trdna, bom vedno še na koncu šla čez dele, kjer se mi ne zdi dovolj) ali to, da jo onidve delata sami (beri: skoraj vse ostalo:D). Večinoma samoi končata, kakšne stvari že planiram tako, ad jih sama končam, nekatere pa jaz začnem, pa onidve končata, odvisno od "projekta". Ampak v veliki večini primerov naredim nekaj tretjega: že prej zberem tak projekt, ki ga lahko sami končata . Ugotovila sem, da je pri malih otrocih boljše začet z nikakvimi projekti, ki nimajo neke hude uporabne in estetske vrednosti, ko končaš, ki so zelo hitro fertig in ki imajo veliko možnost improvizacije:). Tako navadno kar skončamo, kar si zastavimo, v bistvu če sem iskrena, večinoma me R. haklja, če katero stvar začnemo, pa ne da mira, dokler je ne skončamo (dostikrat je treba kaj vmes sušit,...) Tako da imam srečo, da je ta otrok iz enega strašansko nestrpnega (kar se tiče potrpljenja za čakat, mela ga je nekje daleč pod nulo:D) otroka ratalo eno hudo potrpežljivo in disciplinirano bitje! Je pa to tako spontano ratalo, zdaj sem presenečena, kako lahko vedno večje stvari počnemo, vedno več se lahko lotimo, pa kar gre:). To, da nista sami končali (ene faze), se je sicer zadnjič enkrat vseeno res zgodilo (ampak res po dolgem času): smo delale kokoško Katko (si je R. zaželela iz ene knjige, ki jo je dobila za rd), pa sta se naveličali kaširat, ker je R. bila takrat v fazi, ko nikakor ni tolerirala umazanih rokic . No, potem sta to še enkrat lepili (ker pač ni bilo končano in ne začnemo milijon projektov, predno ne končamo začetih, ker enostavno nimamo prostora, kam bi vse te polizdelke dali:D) in tisto sem potem oblepila do konca sama, ker sta se potrudili, samo pač še ne znata čisto (je mal zafrknjeno, priznam), vendar sta izdelek potem sami končali: prebarvali z belo in pobarvali, jaz sem samo zalepila glavo gor, ker tega pač ne moreta, ker je treba podpret in potem PUSTIT PRI MIRU, da se posuši (tega dela preverjno ne zmoreta ) A katero zanima, kaj je bilo danes na srečki, ki jo je potegnila Ronja?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|