Jo@n
|
Dober večer... Sem vas komaj našla, teden dni me ni gor, pa pobegnete kr med dojenčke in kar nekaj nosečk se je prelevilo v mamice Jaz sem rodila pred tednom dni z elektivnim CR, porod in celotno bivanje v P imam v izredno dobrem spominu, okrevanje pa gre tudi hitreje, kot je šlo v prvo. Vse je šlo po planu, ob 7h v porodnišnici, nato CTG in administracija, pa obravnava nadstropje više, malo pred 9 sem bila v porodni sobi, kmalu za mano je prišel še . Vstavili so mi kanilo za infuzijo, pa kateter do mehurja, CTG je še vedno izrisoval panonsko nižavje . Pa pregled anamneze s strani dr. in anesteziloga... potem se je pa kr naenkrat začelo muditi, anestezilog je bil že ves nestrpen, da me v operacijski že vsi čakajo , meni pa še infuzija ni do konca stekla. Ja, in potem kar naenkrat ob 10,30 greeemo... pa sva šli.. z babico Marušo sva se lepo sprehodili do operacijske, jaz kar naenkrat živčna in v strahu, kako bo (ja, ko veš kaj te čaka, te je tega lahko tudi strah, če ne veš, si pač naiven in neobremenjen). Ker se zmišljujem in sem si zaželela ponovno spinalni blok, me je bilo špikanja v predel hrbtenice in mrebitnega mojega trzanja strah kot , seveda potem anestezilog pravega mesta z iglo ni našel in po murfiju je bilo treba večkrat poskusiti . No, zbadanje sem preživela, noge so se mi po parih urah tudi vrnile . Malo čez 11 sem zaslišala kričeč glas naše male pevke, ki je glasno protestirala nad prislino deložacijo, mere (3870 in 53) so skoraj identične porodnim meram velikega bratca . Prvih 24 ur sem preživela na intenzivni, naslednje dni na A oddelku in 4. dan so naju odpustili domov. Pohvalit moram celotno osebje, s katerim sem bila v kontaktu, za razliko od izkušenj nekaterih (Patrisha...) na A oddelku ne sitnarijo glede dodatkov, še same ga ponudijo (naša ga je dobila 10 ml že prvo noč), ker po CR je produkcija mleka res občutno kasneje... Sestram ni nič odveč, zelo se trudijo pomagat, pristavljat, prinesejo otročka v posteljo, roaming in je postopen, tako da ga imaš cel dan pri sebi šele dan pred odhodom in zadnjo noč... Priznam, po CR so prve dni bolečine, ampak vsaj pri meni so že minile, jutri mi patronažna pobere šive, paziti pa moram, da ne pretiravam z dvigovanjem bremen. S Tinkaro se dojiva, je velik sesalec (znano nam je lupčkanje po vratu in obračanje glavice ) edino ponoči se moramo še navaditi spanja, pa jo malo zalijeva z dodatkom, da jo občutek sitosti bolj umiri in uspava... Smo pa danes ponoči celo spali po par uric v kosu, tako da smo kar na dobri poti... Toliko na kratko od mene, čestitke še vsem "novim" mamicam februarčkov!!!
|